Ljubljana - Pravosodni minister Aleš Zalar bo na današnji seji vlade predlagal, naj dnevni red razširijo z informacijo o odstopu višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar z mesta vodje specializiranega oddelka skupine za pregon organiziranega kriminala, ki je pristojen za pregon vseh kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, zaposlene v policiji in na obrambnem ministrstvu. Minister namreč razloge za odstop Zobec Hrastarjeve vidi v protiustavnem in nezakonitem ravnanju generalne državne tožilke Barbare Brezigar, predsednik vlade Borut Pahor pa je včeraj dejal, da Brezigarjeva še vedno ima njegovo zaupanje.
Branka Zobec Hrastar je 1. marca odstopila z mesta vodje specializiranega oddelka, saj je, kot je zapisala v odstopni izjavi, generalna državna tožilka brez njene vednosti policistu tega oddelka v zadevi Baričevič dajala navodila za njeno preiskovanje - glede katerih kaznivih dejanj naj vodi preiskavo - in mu tudi naročila, naj jo sproti obvešča o poteku preiskave. Zobec Hrastarjeva je takšen poseg Brezigarjeve ocenila kot nezaupanje v svoje strokovno delo.
Aleš Zalar je po torkovem sestanku med premierom in generalno državno tožilko Boruta Pahorja pisno obvestil, da ima informacije o protiustavnem in nezakonitem ravnanju Barbare Brezigar, ki je »zlorabila represivni aparat v okviru specializiranega oddelka«. Ker je želel preveriti takšne informacije, je generalno državno tožilko prosil, naj mu poleg pisne izjave Zobec Hrastarjeve posreduje stališče do te zadeve. V torek pa je bil obveščen, da mu Brezigarjeva ne bo posredovala niti pisne izjave niti svojega stališča. Zato njegove ugotovitve temeljijo na pisni izjavi Branke Zobec Hrastar.
Kršitev ustave in zakonov
Aleš Zalar tako v ravnanju Barbare Brezigar prepoznava kršitev ustave (135. člen), zakona o državnem tožilstvu (10. in 64. člen) in zakona o kazenskem postopku (158.a člen). V pismu premieru najprej ugotavlja, da generalna državna tožilka ne more biti razporejena v specializirani oddelek, ima pa določeno pristojnost dajanja navodil za ravnanje tožilcev, vendar so lahko takšna navodila le splošna in se lahko nanašajo na enotno uporabo zakona in na izenačevanje politike pregona. Zato ne smejo biti konkretna in ne smejo zadevati zgolj enega primera, kot se je to zgodilo v zadevi Baričevič.
Neposredno vmešavanje v konkretno zadevo, ki jo obravnavajo tožilci specializiranega oddelka, in neposredno ustno usmerjanje policista o tem, kaj in kako preiskovati brez vednosti vodje oddelka, je v »izrazitem nasprotju z načeli zakonitosti in preglednosti poslovanja kot tudi z načelom samostojnosti državnega tožilca«.
Hkrati je s tem kršena tudi ustava, ki določa, da je državni tožilec tisti, ki vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti. Z neposrednim usmerjanjem policistov specializiranega oddelka in nadzorom predkazenskega postopka in odločanjem o njem je tako Brezigarjeva po presoji Zalarja zanikala pravice tožilcev.
»Tega kot minister ne bom dopustil«
Zalar v pismu Pahorja tudi spomni, da je že izredni pravosodni nadzor na ljubljanskem okrožnem tožilstvu in odziv Brezigarjeve nanj pokazal, da je »notranja neodvisnost in samostojnost tožilcev v procesu odločanja resno prizadeta«. In z ustavo zajamčeno samostojnost tožilcev »sistematično ogroža tista oseba, ki je prva poklicana, da to samostojnost varuje. Takšno ravnanje pomeni napad na temelje pravne države in tega kot minister za pravosodje ne bom dopustil. Nihče, še zlati pa ne nosilec državne oblasti, se ne more postaviti nad ustavo in zakon in ne sme biti neodgovoren za svoje protipravno ravnanje ali opustitev,« je zapisal Aleš Zalar.
Iz urada generalne državne tožilke so sporočili, da bo Barbara Brezigar predsedniku vlade poslala pisna pojasnila o dogajanju na tožilstvu, kakor sta se dogovorila na torkovem sestanku. Do kdaj, pa še ne vedo.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela