Tiskane izdaje
Na odru BUMfesta se bo letos zvrstilo sedem zasedb, prvič v le dveh koncertnih večerih. Direktor festivala Dejan Tamše poudarja, da to ne pomeni manj glasbe, saj bo v enem večeru nastopilo več zasedb. Obiskovalci se raje odločajo za obisk dveh koncertnih večerov kakor treh in več, kot so jih imeli že v preteklosti. Kaže, da bo tudi letos festival razprodan, pri tem pa je pomemben izbor izvajalcev, razlaga Tamše: »To je Žalec in ne moremo pričakovati, da bomo lahko prodali moderno tolkalno glasbo. Živimo od tega, koliko gledalcev oziroma poslušalcev bo. Program je seveda kakovosten, vendar je prilagojen okolju, v katerem ustvarjamo.«
Izvajalci so prekaljeni tolkalci. Danski Habengoods igrajo samo na glasbila, ki jih izdelajo sami, belgijski BAM prepriča z marimbami, tolkali in saksofonom, Niki Waltersdorfer iz Avstrije eksperimentira z različnimi vrstami tolkali in inštrumenti, kot je sansula. Claus Hessler iz Nemčije je tolkalec klasičnih bobnov, koncertira in ima inštrukcije po vsem svetu. Edina, ki sta na odru žalske dvorane že stala, sta večkrat nagrajeni Filip Merčep in Nicolas Sinković iz Hrvaške, ki sta nastopila z zasedbo Sudar, tokrat pa se predstavljata kot duet s skladbo za elektroniko in tolkala.
Nastopajoči imajo zelo različne pristope in prav to je vodilo pri izboru, pravi Tamše. Da se tematike ne ponavljajo. Čeprav gre za vrhunske glasbenike, ima BUMfest po več kot desetletju trdega dela dober sloves. »Zdi se mi, da se z velikim spoštovanjem pripravljajo na BUMfest. Veliko si prizadevamo tudi za vizualno podobo, in ko posnetki pridejo do njih, rečejo: 'Žalec smo komaj našli na zemljevidu, ampak to, kar vidimo, je zelo resna zadeva.' To je tudi za nas potrditev,« pravi Tamše.
Festival se bo začel z jutrišnjo matinejo, ki jo zadnjih nekaj let že septembra zakupijo šole za svoje učence. Mladim tolkalcem znova pripravljajo brezplačne delavnice, ki jih vodijo nastopajoči. Zabavni vložek bo tekmovanje, kdo bo največkrat udaril na boben v določenem času. Nagrada bo glasbilo.
Ministrstvo za kulturo je za BUMfest namenilo 5000, žalska občina 4000 evrov, nekaj je prispeval tudi Avstrijski kulturni forum. Pogodba z ministrstvom se je iztekla, Tamše pa pravi, da bo razočaran, če na novem razpisu sredstev ne bi dobili: »Glede na to, kaj smo organizatorji (Slovenski tolkalni projekt in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, op. p.) v tem času naredili, na kakšni ravni je festival, ki je edini te vrste v državi, bi bil razočaran tudi, če ne bi dobili še kaj več. Podporo lokalne skupnosti pa imamo.« Župan Janko Kos je že povabil na 12. BUMfest.
Od tolkalnega slovarja
Kaj BUMfest prinaša slovenskemu prostoru?
Vsi, ki se ukvarjajo s tolkalno glasbo, BUMfest vzamejo kot osrednji letni dogodek, kjer lahko vidijo, kaj se trenutno dogaja na odrih po svetu, kakšne so nove smernice. Ob projektu v likovnem salonu pa lahko spoznajo tudi, kaj so mejne možnosti tolkal v glasbenem smislu. Pomembne so tudi delavnice, seminarji, razstave. Slovenija je majhen igralec v tolkalnem glasbenem prostoru in zato je toliko bolj pomembno, da imamo vsaj enkrat na leto možnost na enem mestu videti in slišati vse.
Kam gre tolkalni svet?
BUMfest je programsko zasnovan, da napolni dvorano. SToP vse leto dela projekte, ki verjetno ne bi napolnili dvorane, ampak so zelo pomembni, gre za moderne, mejne zadeve. Mislim, da gre tolkalni glasbeni svet tja, kamor gre vsa kultura. Na žalost zmeraj bolj v popularizacijo in v neko poenostavljanje, približevanje širokim množicam. Ampak sem optimist, da se razvije tudi krog poslušalcev, ki jih zanima sodobna ali pa zelo kakovostna tolkalna glasba, tako da se nam ni treba bati, da bi nas preplavila povprečnost.
Je približevanje širšim množicam nujno slabo za kakovost?
Ne. Če je prava mera vsakega, sploh če je kombinacija vsega, je to zmagovalna kombinacija.
Kako je igrati na kamen?
Zveneče skulpture so projekt, ki smo ga zasnovali s kiparkama Alenko Vidrgar, Dragico Čadež in slikarjem Boštjanom Lapajnetom. Združil pa nas je koncert Pavla Mihelčiča. Igranje na kamen je magično. To je zvok, ki te prevzame. Nekatera tolkala, ki so tukaj, imajo neko določeno tonsko višino in so narejena kot na, denimo, ksilofon, je pa kar nekaj skulptur, ki imajo čisto svoj zvok, eni jih primerjajo z gongi, drugi z oglašanjem kitov. Obiskovalci bodo imeli ob razstavi vedno na voljo udarjalke in bodo lahko ves čas sami poskušali igrati in to daje razstavi dodatno vrednost.
Kje vidite prednost BUMfesta?
S kolegico Humarjevo sva avtorja tolkalnega terminološkega slovarja. BUMfest je bil idealna iztočnica, da smo se dobili vsi tolkalci na delavnici in smo razpravljali o problemih terminologije pri tolkalih. Naslednje leto je slovar izšel in sem ga na BUMfestu predstavil. Samo tu sem dobil vse tolkalce na kupu.
Menda je tudi zaradi BUMfesta v trikotniku Celje–Žalec–Velenje največ učencev tolkal v državi.
Kot aktiven učitelj v glasbeni šoli ugotavljam, da otroci potrebujejo nekakšno spodbudo, in odličen koncert v bližini je zagotovo najboljša spodbuda za mladostnika. Kolikor se da, svoje učence vodim sem. Vidim, da to počnejo tudi drugi, saj prihajajo na BUMfest iz vse Slovenije. Po drugi strani pa moram priznati, da je toliko koncertov, predvsem v Ljubljani, da na njih ni več toliko otrok, ker preprosto ne zmorejo več. Otroke smo tako vpregli v dejavnosti, da je obisk koncerta tudi že podvig. BUMfest tri dni v januarju, konec tedna, to je idealno.
