Žalovanje za vrbami ob Voglajni

Celje – V soboto so Celjani in prebivalci Skalne kleti opazili, da izvajalec del pri protipoplavnih ukrepih na levem bregu reke Voglajne nasproti železniške postaje podira drevje. Podrtih je bilo okoli sto vrb, med katerimi jih je veliko s premerom debla več kot pol metra.

V družbi Nivo Eko, kamor smo vprašanja poslali direktorju Klemnu Seniču in vodji projekta Urošu Sandi, odgovorov nismo dobili, saj so sporočili, da je za posredovanje informacij o projektu Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi pristojen samo investitor, torej ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO).

Les namesto plačila

Po informacijah, ki so jih zbrali bližnji prebivalci, je Nivo Eko svojemu podizvajalcu naročil, naj pet metrov od roba struge poseka vse drevje in grmičevje, kar je ta tudi storil. Dela menda ne bo dobil plačanega, saj lahko les uporabi za predelavo v lesne pelete. Zato domačini opozarjajo, da bi bil posek te vrste lahko pretiran že zato, da se izvajalcu sečnje izplača oziroma da z njim pride do dovolj lesne mase. Za podoben posek okoli 100 dreves med urejanjem Savinje pod Celjem je že lani MKO ugotovilo, da ni bil sporen.

Na MKO so včeraj pojasnili, da je bil tudi na levem bregu Voglajne izveden le posek na spodnjem delu brežine, kjer drevje raste iz naplavin in tlakovanega dela brežine. »Les prevzemajo pooblaščeni odjemalci, ki izvršijo poseke in ga zmeljejo v lesno biomaso. Izvajalec opravi sečnjo skupaj z deponiranjem lesa na deponijo, kjer nato opravijo mletje. Storitev sečnje se pobota z lesno maso,« so pojasnili na MKO. Pravijo, da je izvajalec dela usklajeval tudi z zavodom za varstvo narave. Na desnem bregu niso sekali, ker je tam manj zarasti oziroma ni drevja, ki bi oviralo pretok reke.

Vodotok vrsto let ni bil vzdrževan

Na levem bregu Voglajne med mostom na Teharski cesti in železniškim nadvozom ceste v Zagrad je bilo včeraj mogoče preveriti, da je izvajalec res posekal le drevje, ki je bilo manj kot pet metrov oddaljeno od rečne struge. Postavlja pa se vprašanje, kako so lahko breg reke porasla vrbova drevesa tolikšne velikosti oziroma debeline. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc pravi, da vodotok v tem delu dolga leta ni bil vzdrževan, če je na brežini res raslo tako veliko in staro drevje. »Voglajna je bila v tem delu načrtovana kot gladka struga zaradi naselja Skalna klet na levem bregu, ki je ob visokih vodah nižje od vodostaja Voglajne. Zato bi morali Voglajno redno čistiti. Vzrokov, da je niso, bi bilo lahko več, a najverjetneje vzdrževalec mlade zarasti ni odstranjeval, ker mu to ni bilo naročeno zaradi pomanjkanja denarja,« meni Fazarinc.