»Nova, čista zemlja« je bila zemlja z arzenom

Zeleno luč za navoz zemljine z arzenom na otroško igrišče ob hudinjskem vrtcu je dala Biotehniška fakulteta.
Objavljeno
15. september 2017 21.01
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje - Celjska občina je 1. septembra sporočila, da je sanacija zemljine na igrišču hudinjskega vrtca končana, da »je bila pripeljana nova, čista zemlja«. Vsebnost arzena pa še vedno presega mejne vrednosti. Zeleno luč za vgradnjo te zemljine je dala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer so zapisali, da »vgrajena zemljina sicer ni idealna, bo pa z vidika varnosti zdravja otrok verjetno ustrezna«. Direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik je zgrožena: »Stroka zavaja.«

Analiz nove zemlje na občini nočejo razkriti. Z oddelka za okolje in prostor ter komunalo, ki ga vodi Dušan Slapnik, so sporočili le, da bodo »vse dokumente in poročila, ki so še v fazi izdelave, javnosti predstavili in dali na vpogled ob primopredaji izvedenih del«. Otroci so, brez opravljene primopredaje del, tam že dober teden.

Dr. Nadja Romih, mati otroka v hudinjskem vrtcu, je sporočila, je s še enim staršem pri pregledu dokumentacije ugotovila, da je v novi zemljini še vedno presežena mejna vrednost arzena. Romihova, ki je doktorirala iz težkih kovin, je ogorčena, ker so se z občino dogovorili, da bodo starši pri zamenjavi zemljine razmere lahko ažurno spremljali: »Ne vem, zakaj nam niso takoj pokazali analize zemljine. Zagotavljali so nam, da bo vse pod mejno vrednostjo. Če bi vedela, kakšna je zemlja, bi bila proti.« Mejna vrednost za arzen v tleh je 20 miligramov na kilogram suhe snovi. Tokrat so izmerili 20,6 miligrama na kilogram. V vzorcu, ki so ga decembra lani dali v analizo starši, je bilo samo 0,6 miligrama arzena več (21,2 miligrama na kilogram) in aprila je Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje celjski občini predlagal zamenjavo zemljine z obrazložitvijo: »Kadmij, krom in arzen sodijo v 1A-skupino po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskave raka in rakotvornih substanc. To pomeni, da dokazano povzročajo raka pri človeku.«

Žegen stroke

Zemljo so pripeljali iz krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini. Lastnik zemljišča je Andrej Apotekar, ki nam je pojasnil, da si ureja nov sadovnjak, zato je imel veliko gradbišče: »Šlo je za naključje. Zaposleni iz podjetja VOC, ki je urejalo vrtec, je bil tudi pri meni na gradbišču. Povedal je, da iščejo zemljo, da so jo iskali na že več lokacijah, a ni bila primerna. Vse je namreč preverjala biotehniška fakulteta. Najprej sem jih zavrnil, ker sem mislil, da potrebujejo humus, a so dejali, da tega ne potrebujejo. Sam analiz nisem videl, povedali pa so mi, da je zemlja v redu.«

Prof. dr. Helena Grčman in Marko Zupan z biotehniške fakultete sta potrdila, da je bilo arzena res več, kot je mejna vrednost, a sta dodala: »Za vrednotenje zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin velja uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, kjer so merila različna tudi glede na namensko rabo rekultivirane površine. Za nasipavanje stavbnih zemljišč je za arzen predpisana največja vrednost 30 miligrama na kilogram.« Glede na to, da v trenutku, ko je zemljina na otroškem igrišču in ko analizirajo tla, spet velja mejna vrednost 20 miligrama na kilogram, smo želeli vedeti, zakaj so tako zemljo sploh potrebovali. Odgovorila sta, da so tako občino kot izvajalca obvestili, da zemljina ni optimalne kakovosti in da se vsebnosti nekaterih elementov lahko približajo mejni vrednosti.

»Vsebnost arzena je res nekoliko večja, kot je slovensko povprečje, kjer znaša od 10 do 12 miligramov na kilogram,« sta zapisala in dodala, bi morali stanje vgrajene zemljine vrednotiti glede na vzorčenje in analize, ki bodo narejene kot posnetek ničelnega stanja. To vzorčenje je predvideno še ta mesec. »Menimo, da vgrajena zemljina sicer ni idealna, da pa bo z vidika varnosti zdravja otrok verjetno ustrezna. Izraz verjetno smo uporabili, ker bo oceno primernosti izdelala ustrezna institucija na podlagi meritev,« sta zapisala.

»To je za Bruselj!«

Romihova je razočarana: »To, kar se je zgodilo, je zelo neresno in nesramno. Okoli 130.000 evrov so dali za to, da je zemlja še vedno sporna. Pa je bil načrt, kako bodo zemljo sanirali in kako nas bodo o vsem obveščali, zelo lep. Potem pa tole! Najbolj pa me je razočarala stroka. Ali nimamo določenih standardov? In to je problem, ker stroka ne opravi svojega dela!«

Ribarič Lastnikova, ki je občini sicer ponudila, da bi nadzor opravljal njen inštitut, a se je občina že odločila za biotehniško fakulteto, zdaj predlaga nove ukrepe: »Prvi nujni ukrep je sanacija sanacije. Vrtec je treba zapreti, otrokom onemogočiti igranje tu, zemljo odpeljati in pripeljati neoporečno. Je pa to nedvomno zrelo za Bruselj. In za kazensko ovadbo.«