Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo obsojajo pogrom nad pokojnim Bavconom
»Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete odražata vso arogantnost oblasti,« so zapisali sodelavci Ljuba Bavcona.
Odpri galerijo
Ljubo Bavcon ob podelitvi novih častnih meščanov Ljubljane lani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti so se odzvali na nekatere zapise o njihovem dolgoletnem sodelavcu, pred dnevi preminulem pravniku Ljubu Bavconu. »Zaničevanje njegove osebe in dela ter pomanjkanje vsakršne pietete odražata vso arogantnost oblasti, proti kateri se je boril vse življenje,« so zapisali.
»Z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki,« so zapisali. Ob tem so dodali, da je lažnive obtožbe, ki jih usmerjajo zoper umrlega, profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel.
Zaposleni na Inštitutu za kriminologijo so izpostavili, da je bil Bavcon od rane mladosti zavezan boju proti fašizmu, zaradi česar ga je italijanski fašistični režim zaprl, nemški okupator pa poslal v koncentracijsko taborišče. V času svojega raziskovalnega in profesorskega dela pa se je zavzemal za kritično preizpraševanje kazenskega prava in za uveljavljanje človekovih pravic.
Dodali so, da je bil Bavcon tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic.
Prepričani so, da Bavconu »ni mogoče očitati več kot to, da je po spremembi režima ostal zvest svojim prizadevanjem po humanizaciji kazenskega prava in kriminalitetne politike ter neomajen v zavezah k antifašizmu in spoštovanju človekovih pravic«. Zadnjih 30 let po njihovih navedbah ni opravljal nobene politične ali druge oblastne funkcije, »se je pa s svojimi svarili pred zlorabami oblasti oglašal v javnosti, s tem pa postal tarča besa dela politike, ki se je v zrcalu prepoznal«.
»Nedavno smo v slovenski javnosti veliko slišali o tem, kako v gorah obstajajo posebna pravila obnašanja, ko naj bi bili ljudje vljudni in tovariški drug do drugega. Upamo, da tako v gorah kot v dolinah še vedno veljajo vsaj minimalna pravila pietete do umrlih. Profesor Bavcon žal ne more več odgovarjati na napade, njegovi sodelavci pa se odločno upiramo blatenju in omalovaževanju njegovega dela in imena,« so izjavo sklenili sodelavke in sodelavci Inštituta za kriminologijo.
V zapisih na družbenih omrežjih namreč na pokojnega Bavcona letijo očitki o vpletenosti v povojne poboje ob koncu druge svetovne vojne, kar je sicer sam zavrnil kot neresnične.
Prav tako tudi glede njegovega kasnejšega delovanja v času Jugoslavije, med drugim očitki o prikrivanju resnice o dachauskih procesih ter da je bil avtor »represivnega kazenskega prava«.
»Z ogorčenjem obsojamo pogrom nad našim dolgoletnim sodelavcem, pravkar preminulim zaslužnim profesorjem dr. Ljubom Bavconom, ki ga na družbenih in drugih medijih izvajajo nekateri nosilci oblasti in njihovi podporniki,« so zapisali. Ob tem so dodali, da je lažnive obtožbe, ki jih usmerjajo zoper umrlega, profesor sam večkrat dokumentirano ovrgel.
Anfifašist od rane mladosti
FOTO: Janez Zrnec/Delo
Dodali so, da je bil Bavcon tudi eden prvih zagovornikov ukinitve smrtne kazni v SFRJ in nasprotnik verbalnega delikta. Od leta 1988 je bil predsednik Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik današnje inštitucije Varuha človekovih pravic.
Prepričani so, da Bavconu »ni mogoče očitati več kot to, da je po spremembi režima ostal zvest svojim prizadevanjem po humanizaciji kazenskega prava in kriminalitetne politike ter neomajen v zavezah k antifašizmu in spoštovanju človekovih pravic«. Zadnjih 30 let po njihovih navedbah ni opravljal nobene politične ali druge oblastne funkcije, »se je pa s svojimi svarili pred zlorabami oblasti oglašal v javnosti, s tem pa postal tarča besa dela politike, ki se je v zrcalu prepoznal«.
Upor blatenju in omalovaževanju
»Nedavno smo v slovenski javnosti veliko slišali o tem, kako v gorah obstajajo posebna pravila obnašanja, ko naj bi bili ljudje vljudni in tovariški drug do drugega. Upamo, da tako v gorah kot v dolinah še vedno veljajo vsaj minimalna pravila pietete do umrlih. Profesor Bavcon žal ne more več odgovarjati na napade, njegovi sodelavci pa se odločno upiramo blatenju in omalovaževanju njegovega dela in imena,« so izjavo sklenili sodelavke in sodelavci Inštituta za kriminologijo.
V zapisih na družbenih omrežjih namreč na pokojnega Bavcona letijo očitki o vpletenosti v povojne poboje ob koncu druge svetovne vojne, kar je sicer sam zavrnil kot neresnične.
Prav tako tudi glede njegovega kasnejšega delovanja v času Jugoslavije, med drugim očitki o prikrivanju resnice o dachauskih procesih ter da je bil avtor »represivnega kazenskega prava«.
