Zapuščajo službo, da bi skrbeli za dementne starše
Japonski poduk: Z »oranžnim načrtom«, za katerega so namenili 200 milijonov evrov, že usposabljajo specializirano osebje za oskrbo prebivalcev z demenco.
Odpri galerijo
Po vsej državi so odprli vrsto centrov za dnevno bivanje dementnih, v katerih skrbijo, da pri različnih dejavnostih sodelujejo prav vsi varovanci. FOTO: Reuters
Kumiko Saito si je dala decembra lani podaljšati vozniško dovoljenje. Uspešno je opravila vse preizkuse, in ker ni nikoli povzročila prometne nesreče, je dobila »zlato« kartico. Nekaj mesecev pozneje je v Čigasakiju, kjer živi, prevozila rdečo luč, do smrti povozila moškega, še trije pešci so bili poškodovani. Bila je zmedena zaradi nepričakovanega poteka dogodkov, na koncu pa se je znašla v zaporu.
Kumiko je stara 90 let. Njen 62-letni sin je preiskovalcem zatrjeval, da mater dvakrat na leto odpelje na zdravniški pregled in da do zdaj ni imela težav s spominom. Očitno si je zatiskal oči pred tem, da se je pri materi začela pojavljati demenca. Ob tem primeru se je v japonski javnosti znova razplamtela razprava o tem, ali bi bilo treba starejšim odvzeti pravico do vozniškega dovoljenja.
Ko so na Japonskem opazili, da se število prometnih nesreč na splošno zmanjšuje – lani je na cestah umrlo 3694 ljudi, kar je rekordno malo, odkar vodijo to evidenco –, vendar so hkrati vse pogostejše nesreče, ki jih povzročijo starejši vozniki, so uvedli strožji nadzor. Pri tem so ugotovili, da je precejšnja verjetnost, da ima okoli 60.000 voznikov, starejših od 75 let, težave z demenco. Večina jih je pripravljena prostovoljno vrniti vozniško dovoljenje. Na vprašanje, kako ravnati s preostalimi, še nimajo odgovora.
Poleg tega vsako leto več ljudi, ki jih zapušča spomin, svojci prijavijo kot pogrešane. Leta 2016 so jih prijavili približno 15.500, kar četrtino več kot leto prej. Neredko jih najdejo prepozno.
Ko je sredi septembra število Japoncev, starejših od 70 let, prvič preseglo petino prebivalstva, starejših od 65 let pa je bilo že več kot 28 odstotkov, je bilo to še eno opozorilo, da gre za problem, s katerim bomo morali vsi živeti.
Na Japonskem je že zdaj okoli pet milijonov ljudi z alzheimerjevo boleznijo ali katero drugo obliko demence in po zadnjih ocenah bo do leta 2025 za to boleznijo trpel že vsak peti Japonec, starejši od 65 let. Država, ki le malo stvari prepušča naključju, je že pripravila »oranžni načrt«, katerega prva točka je usposabljanje specializiranega osebja za oskrbo tega dela prebivalstva. Za uresničitev načrta, katerega glavni cilj je poskrbeti za dementne ljudi, tako da članom njihovih družin ne bo treba zapuščati delovnega mesta, da bi skrbeli zanje, so namenili skoraj 200 milijonov evrov. Vsako leto okoli sto tisoč Japoncev pusti službo, da bi skrbeli za starše ali sorodnike, ki so zboleli za različnimi boleznimi skupaj z demenco. Premier Šinzo Abe si je postavil cilj, da bo to število do leta 2025 zmanjšal na ničlo.
Na Japonskem že dolgo razpravljajo o skrbi za dementne. Pred več kot desetimi leti je 91-letni moški iz mesta Obuja odtaval od doma, medtem ko je njegova šest let mlajša žena dremala. Ker ni znal dobro presoditi, kaj lahko in česa ne sme, je stopil na tračnice mestnega vlaka, ki je prav takrat pripeljal na postajo. Moški je bil takoj mrtev. Zaradi nesreče so se morali nato ustaviti še drugi vlaki, več voženj so odpovedali. Osrednja japonska železniška družba je tožila starčevo družino zaradi škode, povzročene iz »malomarnosti«. Po osmih letih sojenja, ki ga je ves čas spremljala burna javna razprava, je morala družina plačati 33.000 evrov kazni.
Ker po vsem svetu za različnimi stopnjami demence trpi več kot 50 milijonov ljudi, po ocenah pa bo do leta 2050 takšnih bolnikov kar 130 milijonov, kar je več od sedanjega števila prebivalcev Japonske, se na vse inovativne načine oskrbe te skupine ljudi gleda kot na svojevrsten poduk o staranju družbe.
Japonci so začeli izvajati podrobno osmišljen program, katerega ime izvira iz imena bolezni. Na Japonskem demenco pogovorno imenujejo »čiho«, kar pomeni »neumnost«. Ta pojem je bilo do leta 2004 mogoče najti celo v medicinskih knjigah. Nato pa so ga zamenjali s pojmom »ninčiho«, kar pomeni »kognitivna motnja«. S spremembo imena so ljudi z demenco začeli lažje sprejemati kot člane družbe, ki jim je treba pomagati. V organiziranje pomoči so se vključili ministrstvo za zdravje ter 11 drugih ministrstev in državnih agencij, njihove naloge pa so od zgodnjega odkrivanja bolezni in usposabljanja negovalcev do organiziranja prostovoljcev in ustanavljanja skupnosti, v katerih lahko dementni kar se da normalno živijo.
Po reformi zavarovanja, ki so jo izpeljali leta 2000, mora vsak Japonec po štiridesetem letu plačevati zavarovanje, ki se mu po 65. letu starosti vrača v obliki različnih storitev. Prispeva od deset do 20 odstotkov plače, odvisno od prejemkov. V okviru tega projekta so med drugim po vsej državi odprli vrsto centrov za dnevno bivanje dementnih, v katerih je poudarek to, da pri različnih dejavnostih sodelujejo prav vsi varovanci. Spodbujajo jih k temu, da med seboj komunicirajo, slikajo in zlasti kuhajo, kar je za možgane še posebno koristna dejavnost.
Vse več držav proučuje izkušnje dežele vzhajajočega sonca. Strokovnjaki pravijo, da bo dementen vsak, če bo le dovolj dolgo živel. Zato je dragocen vsak poduk. Japonska je le korak pred nami.
Kumiko je stara 90 let. Njen 62-letni sin je preiskovalcem zatrjeval, da mater dvakrat na leto odpelje na zdravniški pregled in da do zdaj ni imela težav s spominom. Očitno si je zatiskal oči pred tem, da se je pri materi začela pojavljati demenca. Ob tem primeru se je v japonski javnosti znova razplamtela razprava o tem, ali bi bilo treba starejšim odvzeti pravico do vozniškega dovoljenja.
Na Japonskem živi okoli pet milijonov ljudi z alzheimerjevo boleznijo ali katero drugo obliko demence.
Do leta 2025 bo za to boleznijo trpel že vsak peti Japonec, starejši od 65 let.
Okoli sto tisoč Japoncev vsako leto pusti službo, da bi skrbeli za bolne starše.
V organiziranje pomoči se je poleg ministrstva za zdravje vključilo še 11 drugih ministrstev.
Do leta 2025 bo za to boleznijo trpel že vsak peti Japonec, starejši od 65 let.
Okoli sto tisoč Japoncev vsako leto pusti službo, da bi skrbeli za bolne starše.
V organiziranje pomoči se je poleg ministrstva za zdravje vključilo še 11 drugih ministrstev.
Ko so na Japonskem opazili, da se število prometnih nesreč na splošno zmanjšuje – lani je na cestah umrlo 3694 ljudi, kar je rekordno malo, odkar vodijo to evidenco –, vendar so hkrati vse pogostejše nesreče, ki jih povzročijo starejši vozniki, so uvedli strožji nadzor. Pri tem so ugotovili, da je precejšnja verjetnost, da ima okoli 60.000 voznikov, starejših od 75 let, težave z demenco. Večina jih je pripravljena prostovoljno vrniti vozniško dovoljenje. Na vprašanje, kako ravnati s preostalimi, še nimajo odgovora.
Poleg tega vsako leto več ljudi, ki jih zapušča spomin, svojci prijavijo kot pogrešane. Leta 2016 so jih prijavili približno 15.500, kar četrtino več kot leto prej. Neredko jih najdejo prepozno.
Stvari ne prepuščajo naključju
Ko je sredi septembra število Japoncev, starejših od 70 let, prvič preseglo petino prebivalstva, starejših od 65 let pa je bilo že več kot 28 odstotkov, je bilo to še eno opozorilo, da gre za problem, s katerim bomo morali vsi živeti.
Na Japonskem je že zdaj okoli pet milijonov ljudi z alzheimerjevo boleznijo ali katero drugo obliko demence in po zadnjih ocenah bo do leta 2025 za to boleznijo trpel že vsak peti Japonec, starejši od 65 let. Država, ki le malo stvari prepušča naključju, je že pripravila »oranžni načrt«, katerega prva točka je usposabljanje specializiranega osebja za oskrbo tega dela prebivalstva. Za uresničitev načrta, katerega glavni cilj je poskrbeti za dementne ljudi, tako da članom njihovih družin ne bo treba zapuščati delovnega mesta, da bi skrbeli zanje, so namenili skoraj 200 milijonov evrov. Vsako leto okoli sto tisoč Japoncev pusti službo, da bi skrbeli za starše ali sorodnike, ki so zboleli za različnimi boleznimi skupaj z demenco. Premier Šinzo Abe si je postavil cilj, da bo to število do leta 2025 zmanjšal na ničlo.
Umrl pod vlakom, družina je plačala odškodnino
Na Japonskem že dolgo razpravljajo o skrbi za dementne. Pred več kot desetimi leti je 91-letni moški iz mesta Obuja odtaval od doma, medtem ko je njegova šest let mlajša žena dremala. Ker ni znal dobro presoditi, kaj lahko in česa ne sme, je stopil na tračnice mestnega vlaka, ki je prav takrat pripeljal na postajo. Moški je bil takoj mrtev. Zaradi nesreče so se morali nato ustaviti še drugi vlaki, več voženj so odpovedali. Osrednja japonska železniška družba je tožila starčevo družino zaradi škode, povzročene iz »malomarnosti«. Po osmih letih sojenja, ki ga je ves čas spremljala burna javna razprava, je morala družina plačati 33.000 evrov kazni.
60.000
japonskih voznikov, starejših od 75 let, ima težave z demenco
japonskih voznikov, starejših od 75 let, ima težave z demenco
Ker po vsem svetu za različnimi stopnjami demence trpi več kot 50 milijonov ljudi, po ocenah pa bo do leta 2050 takšnih bolnikov kar 130 milijonov, kar je več od sedanjega števila prebivalcev Japonske, se na vse inovativne načine oskrbe te skupine ljudi gleda kot na svojevrsten poduk o staranju družbe.
Sodelovanje ministrstev in državnih agencij
Japonci so začeli izvajati podrobno osmišljen program, katerega ime izvira iz imena bolezni. Na Japonskem demenco pogovorno imenujejo »čiho«, kar pomeni »neumnost«. Ta pojem je bilo do leta 2004 mogoče najti celo v medicinskih knjigah. Nato pa so ga zamenjali s pojmom »ninčiho«, kar pomeni »kognitivna motnja«. S spremembo imena so ljudi z demenco začeli lažje sprejemati kot člane družbe, ki jim je treba pomagati. V organiziranje pomoči so se vključili ministrstvo za zdravje ter 11 drugih ministrstev in državnih agencij, njihove naloge pa so od zgodnjega odkrivanja bolezni in usposabljanja negovalcev do organiziranja prostovoljcev in ustanavljanja skupnosti, v katerih lahko dementni kar se da normalno živijo.
Centri za dnevno bivanje dementnih
Po reformi zavarovanja, ki so jo izpeljali leta 2000, mora vsak Japonec po štiridesetem letu plačevati zavarovanje, ki se mu po 65. letu starosti vrača v obliki različnih storitev. Prispeva od deset do 20 odstotkov plače, odvisno od prejemkov. V okviru tega projekta so med drugim po vsej državi odprli vrsto centrov za dnevno bivanje dementnih, v katerih je poudarek to, da pri različnih dejavnostih sodelujejo prav vsi varovanci. Spodbujajo jih k temu, da med seboj komunicirajo, slikajo in zlasti kuhajo, kar je za možgane še posebno koristna dejavnost.
Vse več držav proučuje izkušnje dežele vzhajajočega sonca. Strokovnjaki pravijo, da bo dementen vsak, če bo le dovolj dolgo živel. Zato je dragocen vsak poduk. Japonska je le korak pred nami.
