Tiskane izdaje
Brez Zoisove štipendije lahko zaradi preveč toge birokracije ostanejo celo najbolj elitni slovenski študenti, ki se izobražujejo na tujem. Sara Kramar, obetavna in tudi nagrajena podiplomska doktorska študentka naravoslovne smeri na elitni londonski univerzi School of Pharmacy, je ostala tako brez Zoisove kot brez štipendije za študij slovenskih državljanov v tujini.
Kramarjeva je že dodiplomski študij farmacije opravljala na tujem, v Gradcu v Avstriji, zdaj pa je študentka podiplomskega doktorskega programa MPhil/PhD na University College London (UCL) School of Pharmacy. Od srednje šole naprej je dobivala Zoisovo štipendijo, med dodiplomskim študijem pa tudi štipendijo za študij slovenskih državljanov v tujini sklada Ad Futura. V prvem letniku podiplomskega študija je še prejemala Zoisovo štipendijo, tiste za študij slovenskih državljanov v tujini pa ji niso dodelili s pojasnilom, da je MPhil ista stopnja kot MPharm, torej naziv, ki ga je pridobila v Avstriji. »To seveda ni res, saj je MPhil/PhD naziv podiplomskega programa in MPhil ni naziv kot tak, pač pa pomeni le prvi letnik podiplomskega doktorskega programa,« je razložila Kramarjeva.
Dodatno se je zapletlo v drugem letniku podiplomskega študijskega programa, ko je ponovno vložila vlogo za Zoisovo štipendijo in za štipendijo slovenskih državljanov za študij v tujini. Za to drugo tokrat težav s stopnjo oziroma nazivi ni bilo, in iz Slovenije so jo obvestili, da ima verjetno dovolj točk, da se poteguje zanjo, vendar ta po novem ni več združljiva s Zoisovo, zaradi česar bi se tej morala odpovedati in jo obenem vrniti do datuma, ko bi začela prejemati štipendijo za študij slovenskih državljanov v tujini. »Zoisovi štipendiji se seveda nisem odpovedala, saj nisem imela nobenega jamstva, da bi štipendijo za študij slovenskih državljanov v tujini res dobila, obenem pa nisem videla razloga, da mi Zoisove štipendije ne bi dodelili,« je dejala študentka, ki dela na področju raziskovanja rakavih obolenj in odkrivanju zdravil zanje.
Ker ni številk …
A razloge so našli na Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Štipendije za študij slovenskih državljanov v tujini za drugi letnik pač ni dobila, ker ni združljiva z Zoisovo, potem pa so ji odtegnili še pravico do te, češ da nima zahtevane povprečne ocene. Kot je pojasnila, program MPhil/PhD ne vključuje številčnega ocenjevanja, pač pa sta pogoj za prestop iz MPhil v PhD, torej prestop iz prvega v drugi letnik, pisno poročilo in ustni zagovor pred komisijo. Pogoj za opravljen drugi letnik je predstavitev posterja na PhD Research Day. V tretjem letniku pa je treba predstaviti svoje delo na PhD Research Day.
»Eden od kriterijev za dodelitev štipendije je tudi uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v letniku, vendar se tudi to dokazuje s povprečno oceno, ki pa je moj program, kot že rečeno, nima,« je povedala razočarana študentka. V Sloveniji očitno nimamo sistema, ki bi omogočal prevrednotenje ocenjevanj oziroma dosežkov na tujih univerzah v (slovenske) številčne ocene, a kot nakazuje primer Kramarjeve, bi morala obstajati vsaj posebna, individualna obravnava primerov, kot je njen.
Prekmurka je namreč za predstavitev posterja na PhD Research Day prejela prvo nagrado, »kar zame nedvomno pomeni, da spadam med najboljših pet odstotkov študentov v letniku, obenem pa sem bila izbrana za študijsko izmenjavo na univerzi Yale v ZDA«. Za ponazoritev: od približno 3000 podiplomskih doktorskih študentov na UCL omenjeno izmenjavo financirajo le osmim in med temi redkimi izbranci je tudi Sara Kramar.
Pa kljub temu v Sloveniji ni upravičena do nobene štipendije. Težave je imela že med dodiplomskim študijem v Avstriji, po njenem zato, ker ima »sklad zelo slab vpogled v tuje izobraževalne sisteme«. Na odločbo se je pritožila tako Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendije kot ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kdaj bo dobila odgovor, pa še ne ve. Na ministrstvu odgovarjajo, da pritožbe rešujejo glede na vrstni red dospelosti, in doslej so, po podatkih sklada za štipendije izpred dobrega tedna dni, odločili o sedmih pritožbah – od skupno prek 900 prejetih …
