Maribor, Koper, Kranj, Jesenice, Trbovlje - Umik soglasij zdravnikov za čezmerno dežurstvo in težave, ki jih bo to še zaostrilo, so v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru (UKC) že privedli do prve odmevnejše kadrovske spremembe: nepreklicno je odstopil Jernej Dolinšek, predstojnik klinike za pediatrijo, kjer se že nekaj časa spopadajo s hudo kadrovsko stisko. Na tej kliniki so, kakor smo izvedeli, soglasje za nadurno delo umaknili vsi zdravniki.
»Ta izpad se bo nekje moral poznati,« je prepričan Jernej Dolinšek. Že dlje časa imajo veliko težav na enoti za intenzivno terapijo. »Ker je najpomembneje zagotavljati oskrbo najteže bolnih otrok, smo morali po umiku soglasij na enoto za intenzivno terapijo takoj premestiti dva kolega z oddelka, da delo sploh nekako teče. A kljub temu bodo dnevi, ko jih bo na tej enoti delalo zelo malo,« je pojasnil Dolinšek. Ta čas imajo sicer pet intenzivistov oziroma sedem, upoštevaje obe premestitvi, okrepitve pa lahko pričakujejo šele s prihodom dveh novih specialistov, ki se še izobražujeta. Za dokončno zasedbo mest v skladu s sodobnimi smernicami pa tudi to ne bo zadostovalo. Na razpis za pediatra intenzivista se ni prijavil nihče.
»Ne bomo zmogli«
A težave so tudi drugod, je opozoril Dolinšek. Čeprav bi v skladu z dokumenti ministrstva za posamezno subspecialnost potrebovali od tri do pet zdravnikov, imajo zdaj na nekaterih le enega ali dva. »Ne vidim več možnosti, da bi z razpoložljivim kadrom izpolnili program. Nekateri programi bodo nedvomno morali odpasti. Pošteno do pacientov je, da jim povemo, da nas ni dovolj in da ne bomo zmogli,« je menil Dolinšek. Vodstvo UKC so seznanili s tem in opozorili, da ne morejo računati na notranje resurse, ker teh že prej niso imeli.
Našteto so bili tudi glavni vzroki, ki so ga napeljali k odstopu; omenil je še pomanjkanje podpore vodstva viziji razvoja klinike za pediatrijo, ki jo je pripravil skupaj s kolegi. Po Dolniškovem mnenju je edina rešitev temeljita reorganizacija, kar zahteva nujno kadrovsko okrepitev in nadgradnjo objekta.
»Kdo bo odslej vodil kliniko za pediatrijo, je stvar vodstva UKC,« je dejal Dolinšek. Njegov odstop je potrdil tudi direktor UKC Maribor Gregor Pivec, a hkrati dejal, da odločitev ni dokončna. Vendar je Dolinšek jasen: »Pod takšnimi pogoji je moj odstop nepreklicen.« Pivec je sicer včeraj zatrdil, da po 1. septembru nujna zdravstvena oskrba otrok ne bo »nič boljša in nič slabša kot doslej«. Ambulante na kliniki za pediatrijo ta teden normalno delujejo, je rekel Pivec, se pa lahko zgodi, da bodo zaradi pomanjkanja pediatrov v prihodnjih tednih spremenjeni urniki posameznih subspecialnih ambulant.
Pivec je povedal še, da je soglasje za čezmerno delo v dežurni službi umaknilo 285 zdravnikov, pozneje ga je vrnilo 14 na štirih oddelkih. To so oddelki za pulmologijo, gastroenterologijo, neonatologijo in transfuzijsko medicino. Tam poteka delo kakor prej, na vseh preostalih oddelkih pa imajo od včeraj izmensko delo.
Izola: ozko grlo so pediatrija in operacije
Izola - »Prvi september je za nas povsem navaden delovni dan in vse poteka normalno,« je včeraj zagotovil direktor Splošne bolnišnice Izola Jani Dernič. »Zdravstveni zavodi moramo zagotoviti 24-urno zdravstveno varstvo na različne načine - ne samo z dežurstvi, ampak tudi s pripravljenostjo in izmenskim delom. To bomo zagotavljali tudi v prihodnjih tednih in mesecih. Naša ozka grla so predvsem pediatrija in nenujni operativni programi, pri katerih je potrebna splošna anestezija. Če primanjkuje zdravnikov, je jasno, da določenega programa ne bomo mogli izpeljati. Koliko zdravnikov bi potrebovali, je težko natančno povedati, ker za bolnišnično dejavnost ni ustreznih standardov. Po izkušnjah lahko rečem, da bi potrebovali še 20 odstotkov zdravnikov. Imamo 75 specialistov, torej še vsaj 15 zdravnikov,« je dejal Dernič.
Izolska bolnišnica ima formalno zaposlenih še 40 specializantov, ki pa po večini delajo po drugih ustanovah, zato si prizadevajo, da bi jih vsaj za 24-urno zdravstveno varstvo lahko uporabili več. Če bi uvedli urgentni center, ki ga prednostno zahteva minister, bi v marsičem racionalizirali delo.
Operativni program bo trpel na kirurgiji in ginekologiji, kjer bodo operacije, ki niso nujne, morale počakati. Hkrati se bojijo, da bodo ostali brez nekaterih zdravnikov, ki so zaposleni pogodbeno. Po prvih ocenah jim bo zmanjšanje opravljenega programa povzročilo za 4,5 milijona evrov izpada prihodkov na letni ravni.
Težave je pričakovati tudi v Kranju
V gorenjskih zdravstvenih domovih je zaposlenih 129 zdravnikov; 74 jih je vključenih v sistem dežurne službe, soglasje za nadurno delo pa jih je po dosegljivih podatkih umaknilo 24. Na zgornjem Gorenjskem soglasja ni umaknil niti en zdravnik, izjema je le Tržič, kjer sta to naredila dva od šestih. Težave je v prihodnje pričakovati v Kranju, kjer je večina od 25 zdravnikov, ki dežurajo, umaknila soglasja, nejasno pa je v Škofji Loki, kjer je med 18 splošnimi zdravniki kar 14 koncesionarjev, sicer povezanih v sistem dežurstev, in ti so zdaj umaknili soglasja.
V Bolnišnici Golnik je včeraj po zagotovilu direktorja Mitje Košnika delo potekalo po standardnem razporedu, večji organizacijski problem je bil, da je 1. september prvi šolski dan, veliko zaposlenih tudi uvaja otroke v vrtce, zaradi česar je te dni veliko dopustov. Včeraj je tako na Golniku delalo 50 zdravnikov, soglasje za čezmerno nadurno delo pa so po direktorjevih besedah umaknili vsi ključni zdravniki. Na vprašanje o morebitnih težavah v prihodnje pa je Košnik odgovoril, da se bodo zdravniki v specialističnih ambulantah večkrat menjali, zato bolnik na naročen termin pogosto ne bo pregledan pri tistem, h kateremu se je naročil.
V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, kjer je zaposlenih 8,2 ginekologa, 1,2 pediatra in 2,5 anesteziologa, zagotavljajo, da bodo pacientke in novorojenčki tudi v prihodnje kakovostno obravnavani, čeprav so soglasje za nadurno delo umaknili štirje ginekologi in 2,5 anesteziologa.
V jeseniški bolnišnici je vseh 59 zdravnikov, ki so opravljali dežurstvo čez redni delovni čas, umaknilo soglasje za nadurno delo. Umik vpliva na organizacijo dela, je dejal direktor Igor Horvat, kljub temu pa večjih težav za zdaj ne pričakuje. Zamaknjeni bodo redni programi nenujnih operacij, prav tako bi se to lahko zgodilo v nekaterih ambulantah (interna ambulanta, ginekologija). Upa, da bolniki umika soglasij ne bodo občutili, zagotovil pa je, da se to vsekakor ne bo zgodilo pri obisku urgence.
V Trbovljah za zdaj brez težav
V Splošni bolnišnici Trbovlje poteka delo na vseh štirih bolnišničnih oddelkih nemoteno; povsod je zagotovljeno tudi 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo. Tako je za Delo zatrdila direktorica bolnišnice Marina Barovič in dodala, da se ne srečujejo s prav nič drugačnimi težavami kot drugod in da se tudi septembra čakalne dobe ne bodo podaljševale: »Naši zdravniki poznajo problematiko svojih pacientov. Zato in z namenom, da obdržimo, kar imamo, saj je naša bolnišnica zaradi majhnosti že tako prevečkrat na udaru, je naše osebje zagotovilo, da bo v celoti izpolnilo program, ki ga imamo do konca leta podpisanega z zdravstveno zavarovalnico.«
Po mnenju Barovičeve bi utegnile težave na področju operative nastati ob bolniški odsotnosti katerega od zdravnikov anestezistov. Na vprašanje, koliko pa se utegnejo podaljšati čakalne dobe po decembru, Barovičeva ni želela natančno odgovoriti, saj meni, da to ni relevanten podatek: »Pomembno je, ali lahko organiziramo delo tako, da so čakalne dobe čim krajše, ali ne. In za zdaj imam zagotovilo, da ga lahko.«
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela