Zaradi Mipa po ustavno pravico

Nekdanji stečajni upravitelj je prepričan, da je sodišče poseglo v njegove pravice stečajnega upravitelja.

Objavljeno
23. marec 2017 11.51
močnik mip
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Odstavljeni stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič je uresničil napoved in vložil ustavno pritožbo zaradi svoje zamenjave. Hkrati na ustavnem sodišču izpodbija tudi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Novogoriško sodišče je Miroslava Benedejčiča razrešilo oktobra lani zaradi izgube zaupanja upnikov nekdanjega paradnega konja primorske in slovenske mesnopredelovalne industrije. Toda izguba zaupanja je stvar subjektivne presoje, si razlaga nekdanji stečajni upravitelj: »Upoštevati moramo, da imajo predvsem večji upniki pogosto interese, ki niso združljivi z enakopravnim obravnavanjem upnikov v postopku zaradi insolventnosti; denimo, da pridobijo določeno premoženje iz stečajne mase za ugodno ceno. Če upravitelj tem interesom ne sledi, so ti upniki seveda nezadovoljni. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP pa bo takim upnikom omogočal, da izberejo upravitelja, ki bo vreden njihovega zaupanja, oziroma dosledneje, ki bo imel ustrezen posluh za njihove interese.«

»Zakon pravnosistemsko neustrezen«

Benedejčič je zato prepričan, da zakon ne omogoča enakopravne obravnave vseh upnikov, z njegovo zamenjavo pa da je sodišče poseglo v njegove človekove pravice in »čezmerno poseglo v položaj oseb, ki opravljajo funkcijo stečajnega upravitelja«. Pri tem se sklicuje tudi na opozorilo vladne službe za zakonodajo, ki je imela pomisleke pred sprejetjem omenjenega zakona, ker da bo ureditev, po kateri bo imel upniški odbor pravico kadarkoli razrešiti upravitelja, pravnosistemsko neustrezna: »Sedanja določba je po našem mnenju preohlapna in pravnosistemsko neustrezna, saj omogoča upniškemu odboru zelo arbitrarno odločanje o tem, ali bo zahteval razrešitev upravitelja ali ne. To lahko stori, ne da bi svojo odločitev obrazložil, prav tako niso nikjer določeni pogoji, kdaj upravitelj ne bo več vreden zaupanja upnikov, upravitelju pa je odvzeta pravica do pritožbe proti sklepu sodišča, s katerim razreši upravitelja in imenuje novega.«

Zamana obtožil dogovorov pod mizo

Zamenjavo Benedejčiča je zahtevala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največji upnik. Na njegovo mesto je sodišče postavilo Marka Zamana, ki ga je njegov predhodnik obtožil dogovorov pod mizo, ker da slabi banki omogoča pridobitev Mipovega premoženja v Kromberku s pobotom terjatev. »V tem postopku DUTB zasleduje zgolj lastni interes najvišjega poplačila, tudi če gre to v škodo preostalih upnikov, predvsem prednostnih upnikov – delavcev.

Namen in interes tega upnika je, da se oprema proda hitro in poceni, nepremičnine pa potem ločeno. Ker sem upravitelj s pripravljeno prodajo dolžnikovega proizvodnega kompleksa v Kromberku po delih ob doslednem izpolnjevanju cilja enakega obravnavanja vseh upnikov in zagotavljanja najvišjega poplačila za vse upnike postopka nasprotoval interesom upnika DUTB, se je začelo in uspešno končalo prizadevanje tega upnika za mojo razrešitev.«