Tiskane izdaje
Ljubljana - Ker je bil J. N. F. brez dela, so mu sorodniki za rojstni dan namesto daril dali 450 evrov. Znesek si je nakazal na svoj račun. Ko je zaprosil za socialno pomoč, so zaradi tega nakazila pri CSD izračunali, da mu pripada le 11,44 evra pomoči na mesec. Odgovora na pritožbo ni dočakal.
J. N. F. (ime je znano uredništvu) je novembra 2012 diplomiral na fakulteti za arhitekturo, a je po končanem študiju delil usodo številnih mladih izobražencev, ki ne najdejo dela. Zato je aprila 2013 na center za socialno delo (CSD) Ljubljana Bežigrad naslovil prošnjo za denarno socialno pomoč. To so mu sicer odobrili, vendar zgolj v višini 11,44 evra.
»CSD je kot njegove mesečne prihodke upošteval žepnino, ki jo je redno prejemal od obeh staršev, 65 in 50 evrov, pa tudi enkratni znesek 450 evrov, ki ga je dobil v gotovini januarja 2013 za rojstni dan od štirih družin sorodnikov. Želel ga je imeti na svojem transakcijskem računu, ker je zbiral denar za iskanje dela v tujini. Lahko so preverili, da ta priliv ni bil od dela,« je pojasnil prosilčev oče V. F. Povprečna denarna socialna pomoč je leta 2013 sicer znašala približno 253 evrov in najbrž bi se znesek, ki bi pripadal J. N. F., precej približal temu, če si ne bi sam nakazal darila sorodnikov.
Mladi arhitekt se je 29. aprila 2013 pritožil na odločbo, ker je bil po njegovem mnenju znesek na transakcijskem računu pri ugotavljanju upravičenosti do pomoči nepravično upoštevan. Vendar odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ni dočakal. Devetnajstega julija 2013 je umrl zaradi meningokokne sepse.
Zato sta bila njegova starša toliko bolj neprijetno presenečena, ko sta na dom dobila odločbo, ki pritrjuje odločitvi CSD Ljubljana-Bežigrad, in to 10 mesecev po tem, ko sta pokopala sina. »Mlad človek ne dobi službe in prosi za pomoč, ministrstvo mu 13 mesecev ne odgovori, potem pa je poslalo odločbo naslovniku, ki je že 10 mesecev pokojni,« je ogorčen oče V. F. »Posebej zato, ker so bile druge ustanove, ki so pristojne za »bitje in žitje« državljanov že na dan sinove smrti obveščene o tem. Na pogrebnem zavodu Žale so nam še isti dan povedali, da mu pogrebnina v višini 500 evrov ne pripada, ker mu je zavod za zaposlovanje plačal dve mesečni premiji po 28 evrov za dodatno zdravstveno zavarovanje, ko ni več izpolnjeval pogojev, da bi bil zavarovan po starših,« je opozoril V. F.
Težave z evidencami
Na MDDSZ so nam pojasnili, da so pri J. N. F. dohodke upoštevali skladno z zakonom o socialno varstvenih prejemkih kot občasne dohodke. Kaj bi se zgodilo, če denarja ne bi nakazal na svoj transakcijski račun? »Stranka mora na vlogi sama navesti dohodke, ki jih prejema in ki iz uradnih evidenc ali drugih virov, s katerimi si MDDSZ informacijsko izmenjuje podatke, niso razvidni. Če MDDSZ torej takih dohodkov z informacijsko izmenjavo podatkov z različnimi viri ne dobi in jih tudi stranka ne navede na vlogi, je seveda lahko upravičena do višje denarne socialne pomoči,« so odgovorili na ministrstvu in hkrati opozorili, da posameznik z vložitvijo vloge podpiše izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so navedeni podatki resnični, točni in popolni. Če CSD v 3 letih po prenehanju pravice iz javnih sredstev izve, da je stranka ob vložitvi vloge lagala, naloži vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči.
Med razlogi za dolgotrajno reševanje pritožb se na MDDSZ sklicujejo na kadrovsko podhranjenost s pravnimi strokovnjaki in tudi na dejstvo, da so od sprejetja nove socialne zakonodaje prejeli več kot 21 tisoč pritožb. Rešili so jih nekaj manj kot 12 tisoč.
Kako pa je mogoče, da so pri zavodu za zdravstveno zavarovanje že isti dan vedeli za smrt J. N. F., na MDDSZ pa ne niti 10 mesecev po njej? »CSD oz. ministrstvo lahko na podlagi zakona o ugotavljanju pravic iz javnih sredstev s strani Centralnega registra prebivalcev brezplačno pridobi podatek o tem, da je določena oseba umrla le v času odločanja o vlogi stranke in med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev. Vendar je trenutno med MDDSZ in različnimi viri zagotovljena informacijska izmenjava podatkov le v primeru odločanja o vlogi stranke, ne pa tudi med upravičenostjo. Zaradi obsega nalog ob spremembi socialne zakonodaje ta del informacijske izmenjave podatkov še ni realiziran, je pa že v pripravi. Za nastalo situacijo se prizadetim opravičujemo,« so odgovorili z MDDSZ.
Oče V. F. nikakor ne more razumeti, kako to, da evidence niso urejene in da se nič ne ukrepa, četudi jih ministrstvo ne uporablja in ažurira redno. »Saj ima oblast vedno prav, tudi takrat, ko nima, mar ne? In plače uradnikov so enake in garantirane, če delajo prav ali napačno,« je ogorčen.
