Tiskane izdaje
Ljubljana – V naši časopisni hiši je zavrelo po tem, ko je uprava Dela novinarja Dejana Karbo prisilila v podpis sporazuma o prekinitvi zaposlitve. Že zjutraj je uredniški kolegij – za tem pa tudi aktiv novinarjev – zahteval, da predsednica uprave Marjeta Zevnik odločitev prekliče, vendar ta na zahtevo ne pristaja. Karba, ki se loteva odmevnih, zlasti za vladajočo politiko kontroverznih tem, kot je primer Patria, je pristal na cesti.
Usodni torek
Minuli vikend je novinar Karba iz več različnih virov dobil informacijo o domnevni družinski tragediji premiera Janeza Janše. Neuradno novico je prek sms sporočila preveril pri tiskovnem predstavniku policije; ko jo je ta zanikal, se je za Karbo zgodba končala in o njej ni več niti poizvedoval niti o njej ni pisal. Toda že naslednji dan so provladni spletni portali objavili zapise z neresničnimi obtožbami zoper Delovega novinarja, ki da je sam širil neresnične informacije o družini predsednika vlade, pa tudi, da naj bi o njih s sms sporočili spraševal celo generalnega direktorja Stanisava Venigerja. Obe trditvi sta neresnični.
Dan kasneje so Karbo poklicali na sestanek z v.d. odgovornim urednikom Bojanom Budjo. A izkazalo se je, da gre pravzaprav za razgovor z upravo, na katerem je bila začasna vodja Marjeta Zevnik, članica uprave za finančne zadeve Irma Gubanec, hišna pravnica Nataša Jakiša in urednik Budja.
Sestanka se je želel udeležiti tudi predstavnik sveta delavcev, ki je tudi predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu, a mu tega niso dovolili.
Kot je povedal Karba, je bilo srečanje mučno, predsednica uprave pa ga je presenetila z vprašanjem, ali še vidi skupni jezik z Delom.
»Bil sem tiho. Šokiran. Do tega trenutka sem namreč mislil, da me želijo zgolj premestiti iz notranjepolitične redakcije v katero drugo,« pravi Karba.
Zevnikova pa mu je povedala, da »ne morejo več sodelovati«. Ponudila mu je dve možnosti: sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ali pa, da se proti njemu uvede disciplinski postopek in bo moral stroške sodnih postopkov, ki so sproženi zaradi njegovega pisanja, kriti sam.
Karba, ki ni imel možnosti posveta z odvetnikom ali sindikalnim zastopnikom in ki si ni mogel izboriti časa za premislek, je pod pritiskom sporazumno odpoved tudi podpisal.
To je prvi primer v zgodovini časopisne hiše Delo, da bi novinar zaradi preverjanja politično občutljivih informacij čez noč ostal brez dela.
Novinarji so se zato soočili z Zevnikovo, ki razlogov za ukrepanje zoper Karbo ni pojasnila in ni bila pripravljena na kompromis – torej na razveljavitev sporazuma.
Odgovori uprave
Uredniki in novinarji sonamreč dopoldne zahtevali pojasnilo Zevnikove, zakaj takšno ravnanje uprave.
Točnega odgovora niso dobili.
Na sestanku z uredništvom je poudarila, da se je Karba s podpisom sporazuma strinjal, da je polnoletna in odgovorna oseba in da je zato za upravo stvar zaključena.
Dodala je tudi, da bo enako ravnala v naslednjih primerih. Povedala je še, da je bil dogovor vseh udeležencev sestanka, da zadeve ne komentirajo; vse, kar so storili, pa so naredili zato, da ubranijo ugled in verodostojnost časopisa.
Na eksplicitno vprašanje, ali je pripravljena umakniti sporazum, ki je bil podpisan pod prisilo in s katerim je novinarja, ki je preverjal informacije, brez opozorila in možnosti obrambe doletela najhujša možna kazen, je odvrnila: »Ne. Zakaj pa?«
Pojasnila uredništva niso pomirila, nasprotno.
Izvršni odbor aktiva novinarjev Dela je opozoril, da takšno ravnanje ni skladno niti z zakonom o medijih niti z dobro prakso, kakršno opredeljuje statut Aktiva novinarjev Dela. Glede na novinarjeve izjave tudi ocenjujejo, da je »sporazumna« prekinitev delovnega razmerja izsiljena, zato nesprejemljiva in nedopustna. IO takemu ravnanju odločno nasprotuje, saj pomeni ekscesno prakso v zadevah, ki so sicer predmet profesionalne avtonomije, v primerih strokovnih nesporazumov (ali kršitev kodeksa) pa so predmet točno določenih in predvidenih postopkov znotraj uredništva in Aktiva.
Spomnimo, da zakon o medijih v 21. členu določa, da se novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.
