Tiskane izdaje
Kranj, Medvode – Že v soboto se je na Savi pred jezom hidroelektrarne v Mavčičah pojavil več kot deset hektarov velik oranžnorjav madež. Kranjski gasilci, ki so bili prvi obveščeni o njem, so prepričani, da je Trbojsko ali Mavčiško jezero zacvetelo. O sicer nesmrdečem mulju, ki da je v ponedeljek priplaval do Dragočajne in se bliža Zbiljskemu jezeru, pa nas je obvestil tudi bralec, prepričan, da je vzrok okvara na kranjski čistilni napravi.
Klara Škrabec, pristojna za stike z javnostjo na Komunali Kranj, je zagotovila, da centralna čistilna naprava je in tudi zdaj deluje brez posebnosti ter da ni bilo nobenih izpustov, ki bi povzročili takšen madež. Urban Ilc, vodja oddelka območja zgornje Save na Agenciji RS za okolje, je pojasnil, da so bili o pojavu obveščeni.
Obveščen je bil izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe čiščenja gladin in preprečevanja onesnaženja celinskih voda, VGP Drava Ptuj, ki si je razmere ogledal in opravil vzorčenje znotraj akumulacije Hidroelektrarne Mavčiče.
»Izida vzorca sicer še nismo prejeli. Gre pa za povečan prirast biomase, alg, ki je v pogojih umetne akumulacije, zmanjšanega pretoka, dovoljšnje količine hranil in višjih temperatur vode (Sava v Mavčičah ima 24 stopinj Celzija), bolj prisoten. Toksičnih razmer, ki bi predstavljale nevarnost za vodo ali pogina rib za zdaj nismo zabeležili,« je odgovoril Ilc.
Po njegovem gre za naraven pojav večje prirasti alg na produktivnih zastajajočih vodah, kar je bilo v preteklosti že zabeleženo. Najbolj poznani so primeri »cvetenja« Blejskega jezera, pogost je pojav alg na površinah akumulacij spodnjega odseka Save in na primer Ptujskega jezera, medtem ko je na akumulaciji HE Mavčiče pojav bolj redek.
Trbojsko jezero, imenovano tudi Mavčiško ali Kranjsko, je sicer nastalo z zajezitvijo ob gradnji hidroelektrarne Mavčiče leta 1986. Globoko je do 17 metrov, veliko pa kvadratni kilometer. Zadnja leta slovi kot pravo ornitološko središče, saj tu biva kar 106 vrst ptic.
Tudi na Zbiljskem jezeru
je cvetenje običajen pojav
Tudi Medvoščani zelo dobro vedo, kako je, ko cveti njihovo 58 let staro in 0,7 kvadratnega kilometra veliko Zbiljsko jezero. V ta namen sta namreč Občina Medvode in Savske elektrarne Ljubljana (SEL) pred štirimi leti kupili plovilo ali stroj za košenje alg. Kot nam je včeraj pojasnil tehnični direktor Albin Koršič SEL, lani košnja sploh ni bila potrebna, letošnjo prvo košnjo, ob kateri bodo pokosili rastlinje dva metra pod gladino, pa bodo zaradi hitro rastoče račje zeli, imenovane tudi vodne kuge, opravili prihodnji teden.
Globje košenje namreč ni primerno zaradi ohranjanja biotopa. Težava ni v tem, da bi rastlinje zmanjševalo proizvodnjo energije, ampak, da odmrle zeli mašijo rešetke in tako zmanjšujejo pretok, po drugi strani pa razkrajajoče rastlinje odvrača od obiska turiste in onemogoča čolnarjenje in plavanje.
Glede mulja na Trbojskem jezeru pa je Koršič povedal, da v tem sušnem obdobju zapornic v Mavčičah niso dvignili in torej nesnaga ni potovala po Savi proti Medvodam.
Lani rekordna, letos podpovrečna proizvodnja energije na Savi
Družba SEL upravlja tri hidroelektrarne (HE) na Gorenjskem in prvo elektrarno na spodnji Savi, to je HE Vrhovo. V lanskem letu so imeli zaradi zelo visoke vodnatosti Save tudi do tretjino višjo proizvodnjo od načrtovane: v HE Moste so proizvedli 69 gigavatnih ur (GWh), v HE Mavčiče 83,3 milijona kilovatnih ur (kWh), v HE Medvode pa 96,3 milijona kWh. Družba kot celota je lani proizvedla rekordnih 382 GWh.
Kot so nam še pojasnili v SEL, pričakujejo letos nižjo proizvodnjo. Avgust je suh, vendar je tudi načrtovana proizvodnja v tem mesecu nizka. »Ocenjujemo, da bodo naše hidroelektrarne na Gorenjskem dosegle načrtovano proizvodnjo za prvih osem mesecev, skupaj s HE Vrhovo pa bo proizvodni načrt realiziran 94-odstotno, ker je vodnatost v spodnjem toku letos nekoliko slabša od pričakovane,« je navedel Mitja Dušak, vodja službe obratovanja v SEL.
Prah z borovcev na Šobcu povzroča izpuščaje na koži
Rezultati makrobioloških meritev vode v Šobčevem bajerju pod Lescami prejšnji teden niso pokazali posebnosti in so skladne z zahtevami, je dejal Sašo Gašperin, direktor Kampa Šobec. Po kopanju v bajerju so nekateri kopalci v torek opazili rdeče in srbeče izpuščaje na koži, prve informacije o tem pa so v kampu dobili včeraj.
Podobne primere so zaznali tudi v enakem obdobju lani, Gašperin je pojasnil, da so se lani izpuščaji na koži pojavljali zaradi prahu borovcev, ki sicer ustvarjajo prepoznavno podobo kampa. Zagotovil je, da izpuščaji niso nevarni za zdravje, priporočil pa je tuširanje po kopanju v bajerju.
V zdravstvenem domu na Bledu po besedah direktorja Leopolda Zonika posebnosti in morebitnih težav turistov niso zaznali. Osvežitve željni se v teh dneh namakajo tudi v Blejskem in Bohinjskem jezeru, a posebne osvežitve topla voda (v prvem ima 26 stopinj celzija, v drugem 25) ne nudi.
Posebnosti zaradi višjih temperatur in večjega pritiska kopalcev na jezeri niso zaznali, pravi Špela Rekar Remec iz blejske enote agencije za okolje. Blejsko jezero je po kakovosti vode ocenjeno kot zmerno, Bohinjsko pa dobro.
