Tiskane izdaje
Škofja Loka – Prijava neustreznih posegov občine Škofja Loka v tamkajšnjo kulturno dediščino je že na mizi Inšpektorata RS za kulturo in medije. Spomnimo; prav v dneh, ko so pri Unescu na seznam svetovne nesnovne dediščine sprejemali Škofjeloški pasijon, so na škofjeloškem Mestnem trgu zaradi ureditve praznične osvetlitve zelo snovno zavrtali v spomeniško zaščitene fasade.
V Škofji Loki so v pričakovanju praznikov zavrtali celo po najimenitnejšem spomeniku na Mestnem trgu, starem gotsko-renesančnem rotovžu, ki je eden od simbolov mesta in vselej ozadje uprizoritev pasijona. Varne niso bile niti baročne freske na njegovi fasadi, ki so jih šele pred kratkim obnovili, po tragičnem požaru na silvestrovo pred dvema letoma.
Obnova fasade stala skoraj 60 tisočakov
Obnova – govorimo zgolj o fasadi, sicer je bila širša – ni bila poceni; po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je zgolj za stenske poslikave stala 44.574 evrov, še dodatnih 13.633 evrov pa je šlo za obnovo kamnitih elementov in 1175 za strešni napušč. Skupaj 59.383 evrov.
Kot nam je povedal generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin, ne pomni, da bi kakšna občina pred tem zakrivila kaj podobnega, kot je škofjeloška z vrtanjem v freske. Ljubljanska enota ZVKDS pa je zaradi tega in tudi drugih posegov na fasadah na trgu – lotili so se številnih objektov – že podala prijavo na Inšpektorat RS za kulturo in medije v okviru kulturnega ministrstva.
Z inšpektorata so nam na vprašanje, kakšne morebitne sankcije grozijo škofjeloškim občinarjem, odgovorili le, da so prijavo prejeli v torek in da jo že rešujejo. Iz pogovorov z nekaj stanovalci v objektih smo izvedeli, da so z občine nekatere poklicali za dovoljenje, veliko lastnikov pa sploh ne. Ena od stanovalk, ki je dovoljenje dala, je povedala, da ji ob iskanju dovoljenja konkretnega načrta vrtanja niso predstavili, rezultat pa je opisala z besedami »rane na hiši«.
Z občine, ki jo vodi župan Miha Ješe, njen oddelek za okolje in prostor pa Tatjana Bernik, smo dolgo čakali na odgovore na naša vprašanja, a smo po štirih dneh dobili le obljubo, da jih bomo prejeli. Zanimalo nas je, po katerem odloku lahko občina brez obveščanja lastnikov in pridobitve njihovih dovoljenj posega v zasebne fasade.
Brez odgovora so za zdaj ostala tudi vprašanja, kdo je odgovoren za primitivno vrtanje v sveže obnovljene freske, je bilo to predvideno v načrtu ali je bil kriv izostanek nadzora. So o načrtovanem vrtanju obvestili ZVKDS in pridobili mnenje? Prosili smo tudi za podatke o finančni shemi ureditve osvetlitve in za odgovor, ali načrtujejo sanacijo vrtin.
Aroganten odnos
Kaj podpira nova napeljava z žico, ki se od vrtine do vrtine pne čez trg? Svetlečih napisov, kakršen je »da b novo leto srečno blo«, lektor očitno ni videl ali pa jim je za opuščaje zmanjkalo žarnic. Škofjeločani bodo letos javno silvestrovali ob poškodovanih freskah, navrtanih fasadah in slovničnih pomanjkljivostih, na enem najlepših in spomeniško najbolj občutljivih slovenskih trgov, ob katerem, mimogrede, živi kar nekaj ljudi, ki so aktivni na področjih arhitekture, kulture in povezovanja kulturne dediščine s turizmom. Celo slikarka, ki se ukvarja z danes redkim ustvarjanjem fresk.
Nihče z občine jih ni vprašal za mnenje, niti za dovoljenje za vrtanje. Eden od stanovalcev na Mestnem trgu, ki ga občina prav tako ni vprašala za dovoljenja, je poskušal posredovati, ko je videl vrtino na freskah rotovža in drugod. Kot pravi, je pristopil k izvajalcem in jih vprašal, ali se zavedajo, kaj počnejo. In ali poznajo, denimo, škodo, ki jo lahko povzroči pronicanje vode skozi vrtine in ki jo morajo na koncu plačati lastniki.
Kot je povedal, je od predstavnice občinskih izvajalcev, ki se mu ni predstavila, dobil odgovor, ki ga je razumel kot arogantnega: »Kaj pa imate vi zraven?« In zatem še poduk, da se je sam odločil za življenje v starem mestnem jedru, to pa so pač posledice njegove odločitve.
