Tiskane izdaje
Minuli konec tedna se je pred rtom Ronek pri Strunjanu zgodila nesreča, v kateri je 36-letni avstrijski državljan s štirimetrskim gumenjakom povozil plavalca, 59-letnega domačina, ki se je najverjetneje potapljal. Kaj se je zgodilo, bodo morali inšpektorji Uprave RS za pomorstvo še raziskati, saj se izjavi povoženega potapljača (plavalca) in voditelja gumenjaka razlikujejo. Pomorska policija je očitno bolj verjela voditelju čolna, saj je okrožnemu državnemu tožilcu poslala le poročilo o dogodku, in ne kazenske ovadbe, kar pomeni, da je čoln plul po predpisih, potapljač ni bil primerno označen, plaval pa je več kot 150 metrov od obale.
Oba udeleženca nesreče sta imela srečo, da ni bilo hujših posledic. Takšen dogodek je opozorilo, ki kaže, da za varnost v našem morju ni poskrbljeno, kot bi moralo biti. Že pred lanskim poletjem so nadzorniki Uprave RS za pomorstvo javnost opozorili, da bodo strožje nadzirali plovbo po našem morju, saj se je leta 2010 zgodilo več zelo hudih nesreč. Lansko poletje se je izteklo brez hujših posledic. Toda letos sta se spet zgodila dva huda primera. Najhujši je bil marca, ko je s čolna padel potnik, ki ga je čoln potem povozil do smrti. V zadnjem primeru pa gre za klasično križanje kopalca in gliserja. Kopalec se nikakor ne bi smel oddaljiti več kot 150 metrov od obale, prav tako se ne bi smel potapljati brez ustrezne potapljaške označevalne boje. Če pa je čoln plul bliže kot 200 metrov od kopnega, pa je kriv voditelj čolna.
Označb ni, pa še tistih,
Veliko bi dosegli že, če bi v morje ob obali, kjer se kopa več kopalcev, postavili označevalne boje z napisom razdalje od kopnega, saj bi takšne označbe omogočale orientacijo. Čolni lahko plujejo le do 200 metrov od kopnega, glisirati pa morajo več kot 250 metrov stran. Marsikdaj pa ljudje na morju zelo subjektivno in napačno ocenijo razdaljo.
Mrtva sidra, da bi videli razdaljo in ne bi uničevali dna
Piranski župan je za letos med piransko cerkvijo in Fieso napovedal postavitev 200 privezov z mrtvimi sidri (korpi morti). V krajinskem parku Strunjan pa že dalj časa načrtujejo 126 podobnih privezov. Postavitev privezov bi bila z več zornih kotov dobra. Številna plovila z metanjem sider ne bi uničevala dna (kar se dogaja danes), plovila bi zadržali na oddaljenosti 200 metrov od kopnega in prepustili preostali prostor kopalcem.
Hkrati bi tako postavljena sidrišča pomenila orientacijo in ločevala morje za kopanje od morja za plovbo. Ker bi za takšna sidrišča potrebovali več kot 100.000 evrov, je načrt letos padel v vodo. Če (vsaj) na najbolj obleganih predelih obale ne bodo poskrbeli za delitev površin glede na dejavnost, bodo lahko prihodnja leta in morda tudi tedne še hujše nesreče. Rekreativci zdaj močno podcenjujejo varnostne razmere, državne službe pa z ukrepi ne upoštevajo izjemnega porasta morjeplovcev in kopalcev.
