Boris Šuligoj, Koper
Koper – Odhajajoči prometni minister Patrick Vlačič je tudi predstavnikom evropske komisije in partnerstva za tehnično pomoč (Jaspers), ki so bili septembra in oktobra pri nas, zatrdil, da morebitna izguba evropskih kohezijskih sredstev ne bi bila usodna za načrtovano gradnjo drugega tira.
Kljub zagotovilu, da Slovenija še računa na drugi tir, so v vladi upoštevali pripombe iz Bruslja in oktobra posredovali komisiji listo rezervnih projektov, s katerimi bi skušali počrpati del evropskih sredstev, ki jih z drugim tirom ne bodo. EU je naši državi namenila za posodobitev železnice 449,6 milijona evrov, od tega 230 milijonov za drugi tir (rok upravičenosti izdatkov je 31.decembra 2015). Od oktobra obstaja rezervna lista projektov, kamor naj bi preusmerili črpanje sredstev, sicer namenjenih za drugi tir. Eden od rezervnih projektov je nadgradnja proge Dolga Gora–Poljčane, preostanek pa bi namenili drugim že pripravljenim projektom.
Na prometnem ministrstvu so nam odgovorili, da bodo vlogo za odobritev evropskih sredstev vložili predvidoma 30. marca 2012. Do tedaj morajo pripraviti novelacijo že izdelanega investicijskega programa (oblikovan bo do konca februarja, zagotavlja ministrstvo), študijo upravičenosti in analizo tveganj. »Evropska komisija je že 14. aprila letos potrdila spremembe in dopolnitve črpanja sredstev iz finančne perspektive 2007–2013.
Tako bo lahko Slovenija v okviru prednostne in indikativne rezervne liste projektov počrpala vsa predvidena sredstva za železniško infrastrukturo. Slovenija mora bistveno izboljšati železniško infrastrukturo, pri čemer je evropski denar pravzaprav manjši del vseh potrebnih sredstev. Zato je smiselno porabljati denar za projekte po vrsti, kot prihajajo v fazo gradnje. To pa ne spremeni morebitne nujnosti gradnje določenega projekta (drugega tira),« je odgovorila tiskovna predstavnica ministrstva Eldina Knez.
Posodobitev železniške proge, ki postopoma izboljšuje železniško povezavo, zadošča za sedanje potrebe Luke Koper in njene potrebe v prihodnjih štirih letih. Kasnejši razvoj Luke je brez drugega tira ogrožen. Dežele Daljnega vzhoda, Kitajska, Koreja in Japonska, nameravajo prek severnojadranskih pristanišč v desetih letih bistveno okrepiti transportno pot. Z drugim tirom bi se tudi precej zmanjšali izpusti ogljikovega dioksida in obremenitev cest.
Več kot 900 milijonov?
O tem, kako bi Slovenija lahko sama zagotovila prvotno načrtovanih 900 milijonov evrov za drugi tir, smo lahko izvedeli za več neuradnih predlogov. Dobro obveščeni viri z DRI, družbe za razvoj infrastrukture, in prometnega ministrstva (ki niso hoteli biti imenovani) trdijo, da bo znesek zagotovo presegal 1,1 milijarde. Del sredstev bi lahko prejeli z dodatno zadolžitvijo države, pri čemer bi odplačevanje zagotovili iz naslova cestne takse na račun izpustov CO2. Ta taksa v proračun vsako leto prinese 120 milijonov evrov. Drugi mogoči vir bi bila oddaja koncesije, toda malo verjetno je, da bi kdo privolil v koncesijo za tako kratek del proge (29 kilometrov).
Tretji mogoči vir pa bi bila koncesija, ki bi jo za upravljanje tretjega pomola Luke Koper plačeval koncesionar. Seveda bi Slovenija morala dobiti vlagatelja v tretji pomol, za kar na prometnem ministrstvu pravijo, da »ni problema«.
Glede projektov za drugi tir je ministrstvo odgovorilo, da je dokumentacija za gradbeno dovoljenje izdelana, zdaj poteka revizija projekta za odsek Divača–Črni Kal, niso pa še pridobili okoljevarstvenega soglasja. »Zavrnitev vloge za izdajo tega soglasja ne bo podaljšala postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Še vedno niso rešena vprašanja vplivov gradnje predorov na podtalnico, prav tako ne problematika deponij in čezmejnih vplivov. Vse naštete ovire morajo biti vsekakor odpravljene do 15. februarja, ko bo na agencijo za okolje ponovno podana vloga za soglasje,« so odgovorili na naša vprašanja z ministrstva za promet in pojasnili, da so študijo vplivov na vodne vire Rižane prejeli do 15. oktobra.
Aprila letos pa so se uskladili z Darsom glede tega, da se deponija Bekovec uporabi samo za odlaganje presežkov materiala z železniške trase. Aprila so se dogovorili tudi s Salonitom Anhovo, da bodo del izkopanega materiala vozili v cementarno, za izdelavo cementa. Od ministrstva za okolje še zmeraj čakajo pozitivno mnenje na popravljeno okoljsko poročilo. Popraviti so ga morali zato, ker je vlada šele oktobra 2010 sprejela sklep, s katerim so dokončno ustavili postopek za predvideno dvotirno progo. Odtlej je dokončno jasno, da bo drugi tir (dolg 27 kilometrov, od tega 21 kilometrov v osmih predorih) namenjen predvsem tovornim vlakom na poti iz Luke Koper in potniškim v obe smeri, medtem ko bo stari tir namenjen tovornim vlakom, ki bodo prihajali v Luko Koper.