Ti. Kr., STA
Ljubljana - Poslanska skupina Zaresa je vložila tudi zahtevo za sklic nujne seje odbora državnega zbora za zunanjo politiko, ki naj bi vlado pozval, da v roku enega meseca določi datum in strategijo umika Slovenske vojske iz Afganistana. Hkrati naj bi odbor, kot predlagajo, pozval tudi k splošni razpravi o umiku iz Afganistana na naslednji seji DZ.
Poslanka Cveta Zalokar Oražem in Franco Juri sta poudarila, da z napotitvijo prve slovenske skupine za urjenje afganistanske vojske (OMLT) prihaja do bistvenih sprememb v slovenskem sodelovanju v Afganistanu, saj bodo slovenski vojaški inštruktorji prvič lahko potencialno udeleženi v bojnih aktivnostih. Poleg tega sta menila, da Slovenija z OMLT vstopa "v veliko črno luknjo", saj so nove finančne obremenitve nepredvidljive, zelo verjetno pa bo potrebno dokupovati novo vojaško opremo, kljub hudim finančnim obremenitvam proračuna.
Sicer sta menila, da bi do umika SV iz Afganistana moralo priti čimprej, vendar kakega datuma nista navedla. Glede na decembrsko odločitev vlade so predvidene štiri polletne rotacije skupin OMLT, z možnostjo presoje na polovici, se pravi, da bi se dejavnosti slovenskih skupin OMLT v Afganistanu lahko zaključile že po dveh rotacijah po enem letu. Toda kot pravita Juri in Zalokar Oražmova, to še ne pomeni, da se bo s tem dejansko zaključilo delovanje Slovenije v Afganistanu; potrebna je odločitev o umiku, sta poudarila.
Zavrnila sta stališča, da bi z izurjenjem zadostnega števila vojakov afganistanske vojske ta postala sposobna čimprej prevzeti odgovornost za varnost v lastni državi. Dogodki v zadnjega pol leta so dokazali, da ta načrt ne deluje, sta menila.
Izrazila sta tudi nezadovoljstvo nad razpravo v koaliciji na to temo, ki je pravzaprav ni. Veliko kritik je bilo izrečenih tudi na račun ministrstva za obrambo, češ da blokira to razpravo in tudi ne želi sprememb zakona o obrambi, ki bi dal večjo moč parlamentu pri odločanju o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah.
To nasprotovanje med ministrico Ljubico Jelušič in koalicijskimi poslanci sicer po besedah Jurija in Zalokar Oražmove ni preveč nenavadno. Spomnila sta, da je bil v koaliciji dosežen dogovor, da bodo poslanci še pred dohodom prve skupine OMLT opravili temeljit pogovor o položaju v Afganistanu, a ga še ni bilo.
Prav tako po njunem mnenju ni preveč nenavadno, da v koalicijskih Zaresu in LDS kritizirajo politiko Morsa do Afganistana, medtem ko jo npr. podpirajo v opozicijski SDS. Kot je dejal Juri, so v SDS "dosledni", saj so podpirali tudi politiko preventivne vojne prejšnjega ameriškega predsednika Georgea Busha, "znano pa je tudi, kdo je podpisal Vilniuško izjavo", ko je Slovenija podprla ameriško invazijo v Iraku. "Mi želimo, da se take situacije ne bi ponavljale," je dodal Juri.
Zares zahteva prekinitev pogodbe s Patrio
Zares bo na vseh nivojih tako formalno kot neformalno začel pritiskati za prekinitev pogodbe s Patrio, je danes v Ljubljani dejala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem. Kot je menila, je z vložitvijo obtožnih predlogov povsem jasno, da je korupcija pri tem poslu bila, zaradi česar bi pogodbo lahko brez nevarnosti prekinili.
Patria je očitno uporabljala koruptivne vzvode pri sklepanju poslov, je menila Zalokar Oražmova na današnji novinarski konferenci poslanske skupine Zares, ki je bila sicer posvečena Afganistanu. "Posel je bil zagotovo koruptiven. Sum je postal utemeljen sum, kajti spisane so obtožnice in po naši oceni ni nikakršnega razloga več (...), da se začne takoj resna razprava za razklenitev pogodbe," je dejala in menila, da pravnih ovir zdaj ne bi smelo več biti.
Pri tem je še kritizirala ministrstvo za obrambo, češ da naj bi si prizadevalo zgolj obdržati posel in oborožitev za slovenske vojake, ne pa razkriti ozadje koruptivnega posla. "Ta pogodba je enostavno tako omadeževana, da bi njena realizacija pomenila farso," je menila.
Do prekinitve bi po njenem mnenju moralo priti takoj, ne šele po koncu sodnih procesov, ki bodo zagotovo dolgotrajni. Do tedaj bi Patria Sloveniji že dostavila vse dogovorjene oklepnike, do česar pa ne bi smelo priti; tiste Patrie, ki so v Sloveniji, naj pač ostanejo, ne sme pa priti do nadaljnjega uresničevanja pogodbe, je še menila.