Zasavci razvojni preboj še čakajo

Zasavski razvojni forumi po letu dni delovanja brez velikih premikov.

Objavljeno
21. oktober 2015 21.49
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Za razvojnimi forumi Gradimo zasavski ekosistem prihodnosti je prvo leto delovanja, a na terenu ni zaznati velikih premikov. Ali je torej poskus vlade Mira Cerarja, kako pomagati Zasavju, le sebi v namen?

»Nikakor,« odgovarja državni sekretar v vladnem kabinetu Tadej Slapnik, ki na delovnih razvojnih forumih predstavlja osrednjega organizatorja, Cerarjev vladni kabinet.

Koordinacijska skupina, ki jo je do pred kratkim vodil zasavski poslanec SMC Marjan Dolinšek, je nastala decembra lani prav na premierovo pobudo. Njegova ideja je, da predstavniki države oziroma posameznih ministrstev z lokalnimi koordinatorji, ljudmi iz gospodarstva in civilne družbe, politike ter občin definirajo težave regije in poskušajo dodelati skupno razvojno vizijo Zasavja.

Pod okriljem koordinacijske skupine za Zasavje se je marca zgodil prvi forum od treh. Slapnik je prepričan, da več kot sto udeležencev forumov iz različnih sektorjev potrjuje, da je ideja prava, Zasavje pa na dobri poti, da postane pilotni model regije, ki se je znala preobraziti. Po zadnjih podatkih je v regiji brezposeln že vsak peti, skoraj 4000 ljudi.

Nizki stroški obratovanja

Slapnik pojasnjuje, da so doslej izplačali le stroške za prevoz moderatorjem delavnic prvega posveta marca v Trbovljah. Neuradno gre za 300 evrov, poravnal pa jih je poslanec SMC Marjan Dolinšek iz sredstev, ki jih prejema za delo v svoji volilni enoti. Slapnik še dodaja, da dnevnic za delo na forumih ne izplačuje, saj to razume kot službeno dolžnost.

Seznam idej, pobud in želja o temi Zasavje v letu 2030, ki so jih nizali in pilili na sedanjih forumih, je dolg: od turizma do prehranske samopreskrbe, hrbtenica pa je še vedno milijonski projekt hidroelektrarn na srednji Savi, ki se že deset let ne premika. In kaj se je v enem letu premaknilo v Zasavju? »Ljudje so se odzvali, začeli so sodelovati, projekti so in večina jih je tako daleč, da bodo lahko z njimi kandidirali v programu CLLD - lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in ki je namenjen prav tovrstnim mikroiniciativam,« pravi Slapnik. Program bo v petih letih ponudil možnost črpanja 1,7 milijona evrov.

Slapnik je prepričan, da bodo tudi drugi, večji regijski zasavski projekti bolj kakovostni in konkurenčni prav zaradi sodelovanja državnih predstavnikov na forumih. Zasavci ugotavljajo, da imajo ogromno potenciala za razvoj turizma, energetsko tranzicijo in lokalno samopreskrbo, a za uresničitev projektov potrebujejo posluh odločevalcev, podporo idejam in denar.