Tiskane izdaje
Propadel je še en poskus t.i. »ljubljanskega lobija«, da projekt termične obdelave odpadkov (TOO) pristane v Zasavju, pravi Karel Vukovič, zdaj že bivši predstavnik lokalne skupnosti v delovni skupini Omerzelovega ministrstva. Iz nje je nepreklicno odstopil, ker je skupina kot edino razvojno in ekonomsko rešitev za trboveljsko Termoelektrarno (TET) Zasavcem hotela plasirati TOO.
Naloga skupine je bila, do konca marca pripravi načrt prestrukturiranja zasavske energetike. Karel Vukovič je Matjaža Eberlinca, predsedujočega delovni skupini za oblikovanje predloga rešitve srednje- in dolgoročnega načrta prestrukturiranja zasavske energetike pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MZIP) o odstopu obvestil v ponedeljek. Prestrukturiranje energetike je bilo eden od sedmih ukrepov, ki jih je za Trbovlje, Hrastnik in Radeče, območja z nadpovprečno brezposelnostjo, predvidel zakon o razvojni podpori.
Blaznek: Obdelava odpadkov ni bila nikoli omenjena
Na MZIP zanikajo, da Eberlinc besedila o TOO ne bi hotel brisati iz čistopisa gradiva za ponedeljkovo sejo, kot trdi Vukovič. »Delovna skupina se je pogovarjala o možnostih postavitve objekta TOO, a ga zaradi ostrega nasprotovanja lokalnih skupnosti nazadnje ni vključila v končno poročilo,« smo izvedeli. TOO tako v končnem poročilu MZIP ni predvidena kot ena od možnosti reševanja TET, a grenak okus zaradi ljubljanskega poskusa ostaja.
Vukovičevemu odstopu sta botrovala dva razloga: da hoče najbolj onesnaženi regiji država naprtiti še eno okoljsko breme in da Zasavju TOO vsiljujejo kot edino rešitev, ki se na lokaciji TET splača. »V tem kontekstu je treba razumeti tudi vso neaktivnost lastnika (HSE, o.p.) za vse druge razvojne rešitve,« je ministru Samu Omerzelu v odstopni izjavi sporočil Vukovič. Za Delo pa je povedal, da so se pogovarjali o različnih projektih, od novih tehnologij do skladiščenja CO2, TOO pa odločno rekli ne. Kdo se skriva za ljubljanskim lobijem, Vukovič ne želi izdati, češ da se ve, kdo je glavni v energetiki. Zato predlaga: »Objekt TOO naj postavijo v Ljubljani in če jim je res do reševanja delovnih mest v Zasavju, naj se trideset Zasavcev vozi na delo v prestolnico - že zdaj se jih okrog tri tisoč. Bo ceneje za državo, kot da bi v Zasavje vozila odpadke.«
Zanimivo je, da je predsedujoči delovni skupini MZIP, Matjaž Eberlinc, po rodu Trboveljčan. Živi v Ljubljani in je zaposlen na HSE, ki ga je postavil tudi za prvega nadzornika TET. Franci Blaznek, direktor TET, trdi, da obdelave odpadkov kot možnosti prestrukturiranja nikoli niso niti omenjali, kaj šele, da bi ta predstavljala kakršenkoli njihov razvojni projekt.
Brez kupca in energenta
Znano je, da na HSE za svojo trboveljsko hčer do danes niso našli kupca. Prvemu možu HSE Blažu Košoroku se niti po več kot 800 dneh ni uspelo izpogajati z ruskim mogotcem Olegom Brulakovom o nakupu TET. HSE zdaj za TET , ki do avgusta ne bo obratovala, nima ne kupca ne ustreznega energenta. Očitno je edini projekt, ki ga premore, TOO. »Projekt na koncu ni bil sprejet, se pa omenja v okviru regijskega centra za skladiščenje in predelavo surovin tako za potrebe TET kot za prodajo. Izraba sekundarnih goriv je za TET pri sedanjih cenah premoga in elektrike sicer rešitev, a le na srednji rok in skladno z okoljskimi zahtevami,« je včeraj dejal Košorok.
Za projekt TOO je leta 2005, v času Janševe vlade, obstajal celo že sklep, po katerem bi objekt TOO postavili na območju separacije premoga. Tudi ime podjetja so že izbrali - Sloterm, a Janša sklepa ni nikoli podpisal. Lani je TOO obudil Blaž Košorok. Center za zbiranje in za sežig goriva iz odpadkov bi postavil na deponiji elektrofiltrskega pepela TET. »Za to bi jim še plačevali,« je pred časom dejal v pogovoru za Delo in obžaloval, da je imela Slovenija že v prejšnji finančni perspektivi priložnost iz Bruslja za sežigalnico dobiti sto milijonov evrov.
Švagan: Nikoli ne bomo privolili
»Nikoli ne bomo privolili v sežig plastike, gum in odpadnih olj v Lafarge Cementu, niti v toplotno obdelavo komunalnih odpadkov za Savo,« je stališče Zagorjanov povzel zagorski župan Matjaž Švagan. Njegov hrastniški kolega Miran Jerič o Vukovičevem odstopu pravi: »Če vmesna poročila niso odražala stališč predstavnikov Zasavja, potem odstop Karla Vukoviča razumem.« Od delovne skupine so v Hrastniku pričakovali predvsem stališča do nadaljnjega odkopavanja premoga v Brnici, do rekonstrukcije TET, gradnje hidroelektrarn na srednji Savi in do projekta plinsko-parne elektrarne. Trboveljski župan Vili Treven vztraja, naj zasavsko energetiko država rešuje v paketu.
