Zasebni pogrebniki za več trga

Ljubljana – »Tako imenovani prvi prevoz pokojnika naj bo zagotovljen v okviru javne službe le pri prometnih nesrečah ali umrlih na javnih krajih, nikakor pa ta ne bi smel zajemati tistih, ki so umrli v bolnišnicah, domovih upokojencev ali na lastnih domovih.«

To je ena od številnih zahtev, ki jih v zvezi z osnutkom sprememb zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč zagovarjajo v odboru pogrebnih dejavnosti pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS).

Kot smo slišali na njihovi včerajšnji tiskovni konferenci, si prek 60 podjetnikov, ki opravljajo pogrebne, nekateri od njih pa tudi pokopališke dejavnosti, prizadeva za liberalizacijo obeh dejavnosti. Jožica Coif, predsednica odbora pogrebnih dejavnosti pri OZS, ki se kot podjetnica že dolgo ukvarja z obema dejavnostima, je dejala, da ni nobene potrebe, da bi posebej ščitili javne monopoliste (javna pogrebna podjetja ali občinska komunalna podjetja). Prepričana je, da je treba vzpostaviti enaka merila in pogoje za vse, ne glede na to, ali plačnik izbere javno ali zasebno storitev. Dati mu je treba možnost izbire. Zatem je povedala, da zasebniki v pogrebni dejavnosti na našem trgu dobro delujejo že 25 let in da se zavzemajo za sprostitev trga. Po njenih podatkih ima le še devet občin prakso, da imajo pravico do prvega prevoza le javna podjetja, v preostalih 203 pa je tako, kot se zdi prav tudi OZS.

Običaji na vasi

Ker je po osnutku zakona predvideno, da bi moral vsak, ki se hoče ukvarjati s pogrebništvom, imeti najmanj dva zaposlena s primerno izobrazbo, posebno pogrebno vozilo, sanitarne prostore za urejanje pokojnika in hladilnico, se postavlja vprašanje, ali so to res zadostni minimalni standardi in normativi za izvajanje pogrebne dejavnosti.

Tako Coifova kot Andrej Benko, član odbora pogrebnih dejavnosti pri OZS, sta dejala, da v manjših krajih in občinah število zaposlenih zadošča, zagotovo pa ne v večjih mestih. Benko je dodal, da včasih tudi velika podjetja s 40 zaposlenimi opravljajo dežurno pogrebno službo le z dvema. Coifova pa je dodala, da si mnoga komunalna podjetja pri tem pomagajo celo z javnimi delavci, četudi tega ne bi smeli.

Benko v spremenjenem zakonu pričakuje, da bo država predpisala nadzor nad javnimi in zasebnimi pogrebnimi podjetji, pri čemer pa bi to morali biti državni inšpektorji, saj od občinskih ni pričakovati, da bodo učinkovito in brez zadržkov nadzirali delo občinskih podjetij. Sicer pa je trg najboljši nadzornik, saj se za slabo delovanje zasebnika, še zlasti v manjših krajih, takoj razve.

Na OZS si želijo, da bi v skladu z običaji na vasi dovolili tudi ležanje na domu, namesto hladilnic dopuščali tudi posebne hladilne naprave v krstah, urejanje pokojnika svojcem ali zasebnikom, da se odpravi vezana prodaja grobnega prostora le skupaj s spomenikom brez možnosti lastne izbire kamnoseka ...