Ljubljana - Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je zaradi začetka zasedanja državnega zbora prekinil zaslišanje kandidata za ministra Henrika Gjerkeša. Po predstavitvi ministrskega kandidata so ga člani odbora seznanili s svojimi pogledi in mu zastavljali vprašanja. Odbor bo z delom nadaljeval 15 minut po koncu današnjega dela zasedanja DZ, zaslišati pa ga pred četrtkovim zasedanjem DZ, ko ima ta na dnevnem redu odločanje o Gjerkeševem imenovanju na ministrsko mesto.
Gjerkeš je na zaslišanju za svoje cilje izpostavil uspešno črpanje evropskih sredstev, vzpostavitev odličnega sodelovanja z županjami in župani ter pripravo predloga pokrajinske zakonodaje.
Gjerkeš je dejal, da ga je povabilo h kandidaturi presenetilo, a po temeljitem premisleku se je odločil, da poskusi. Dodaja, da je doslej v življenju opravil kar nekaj zahtevnih in odgovornih nalog ter sodeloval pri različnih projektih trajnostnega regionalnega razvoja, predvsem na področju energetike in obnovljivih virov energije. Priznava pa, da bo moral še marsikaj preučiti in se tudi poučiti, da bo izoblikoval nekatera stališča na področju službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko in prioritetnih nalog, ki ga čakajo.
Razlike v regionalni razvitosti so v Sloveniji po njegovem mnenju zelo velike, kar je tudi sam čutil, saj izhaja iz Pomurske regije, nerazvitega dela Slovenije. Da je problem hitrejšega in enakomernejšega regionalnega razvoja še večji, pa po njegovem vpliva tudi razdrobljenost države na 210 občin. Za Gjerkeša nadaljnje drobljenje države ni racionalno in je potrebno premisliti pogoje o ustanavljanju občin. Smiselno pa se mu zdi povezovanje občin skozi oblikovanje skupnih občinskih uprav in projektno sodelovanje.
Ocenjuje, da je Slovenija še vedno močno centralizirana država in je treba nadaljevati proces decentralizacije, pri čemer je pomembno, da denar sledi nalogam. Slovenija pokrajine potrebuje in bo z njimi dobila nove razvojne možnosti. Zagovarja usmeritev strateškega sveta za tri do osem pokrajin tudi sam poudarja. Prenos pristojnosti z države na pokrajine mora potekati postopoma, sedanje organizacije upravnih služb pa ne bi bilo smiselno spreminjati.
Glede črpanja evropskih sredstev je Gjerkeš napovedal, da bo skupaj sodelavci na SVLR preučil, kako nadalje poenostaviti prezapletene postopke. Preučiti namerava tudi, kako izboljšati programe za dostopnost evropskih sredstev. Prav tako bo po njegovem potrebno preučiti sprejete operativne programe in jih prioritetno prilagoditi nastali gospodarski situaciji.
Člani odbora so v nadaljevanju opozarjali, da Gjerkeš kandidira za ministrsko mesto na enem od najzahtevnejših resorjev, kjer obstaja vrsta perečih vprašanj. Razprave so znova pokazale na razhajanja med podporniki manjših občin in nasprotniki nadaljnjega drobljenja države. Člani odbora, med katerimi so tudi župani, pa so Gjerkeša opozarjali tudi na težave, ki jih imajo občine z razpisi za črpanje evropskih sredstev in zagotavljanjem sredstev za lastno udeležbo.
Franc Pukšič (SLS) je dejal, da ga je strah, kaj se bo v bodoče dogajalo z državo in lokalno samoupravo, sploh če bo uresničenih vsaj deset odstotkov tega, kar je v svoji predstavitvi navedel kandidat. Izrazil je upanje, da se mu je marsikaj zareklo, ker ne pozna področja in nima konkretnega znanja. Tudi Franc Bogovič (SLS) je ugotavljal, da bi kandidatu prav prišla kaka izkušnja več s tega področja. Zanima ga tudi njegov pogled na združljivost poslanske in županske funkcije ter kaj bo z gospodarskimi središči.
Andrej Vizjak (SDS) je menil, da Gjerkeš nima ugodnosti pripravljalne dobe, kot velja za vlado ob nastopu. Od njega pričakuje, da ima jasne odgovore na odprta vprašanja. Vizjak je opozoril, da je majhnim občinam uspel razvojni preboj, Gjerkeša pa spraševal, katere občine so premajhne in katere so denimo v Pomurju preveč. Zanimalo ga je tudi, kako gleda na omejitve pri financiranju in zadolževanju občin.
Cveta Zalokar Oražem (Zares) kandidatu priznava, da ima veliko izkušenj, vendar predvsem na področju, povezanem z njegovo poklicno potjo. Upa, da ne bo nasedel na "vsiljeno" delitev na majhne in velike občine. Ob tem pa je spraševala, ali je po Gjerkeševi oceni financiranje glavnega mesta ustrezno urejeno.
Tudi Milan Gumzar (LDS), ki je napovedal podporo kandidatu, ga je spraševal, kaj misli o zakonu o glavnem mestu, pa tudi kdaj je mogoče pričakovati novi zakon o financiranju občin, ki bi odpravil obstoječe pomanjkljivosti.
Anton Kampuš (SD) je kandidatu čestital za pogum in dejal, da ima njegovo podporo. Omenil pa je zastoje pri črpanju evropskih sredstev in poudaril, da je regijska središča treba obuditi in jim dati vsebino.
Matjaž Zanoškar (Desus) je pozdravil namero, da bi se drobljenje na manjše občine nehalo. Prav tako upa, da bo prišlo do poenostavitev pri črpanju evropskih sredstev, kjer imajo občine težave. Njegov strankarski kolega Franc Jurša pa je dodal, da so ga negativno presenetili pogledi nekaterih poslanskih kolegov, saj so si vzeli toliko besede, kot da so sami kandidati za ministra.