Zastoj po nadzoru nad otroško srčno kirurgijo

Ljubljana – Jože Balažic, tožilec zdravniške zbornice zoper ravnanja odgovornih v spornem programu otroške srčne kirurgije še ni ukrepal. Medtem ko zbira medicinske listine, je kirurg Robert Blumauer dobil delo na univerzitetni kliniki v Erlangnu.

Blumauerju so na zdravniški zbornici prvega septembra v nemškem jeziku izdali potrdilo o dobrem imenu in ugledu, v katerem so navedli, da se zoper njega sicer vodi postopek, ki pa še ni zaključen. A postopek se, glede na besede tožilca zbornice prof. dr. Jožeta Balažica, ni še niti začel! »Nič še nisem storil in ne bom, dokler ne dobim celotne dokumentacije,« nam je 12. novembra odgovoril na vprašanje, kaj so na zbornici storili po seznanitvi s poročilom o mednarodnem nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije. Balažic je pojasnil, da ne bo nikogar obsodil, dokler ne dobi medicinske dokumentacije, med katero spadajo tudi zapisniki obdukcij. Po njegovem je namreč treba razčistiti tudi, zakaj in kdaj je smrt nastopila, ne pa vsega pripisati krivdi kirurgov, tako kot je to po njegovih besedah storila mednarodna komisija, ki je opravljala nadzor. Prof. dr. Igor Gregorič, predsednik komisije, specialist kardiotorakalne in splošne kirurgije, ki deluje v Houstonu, se strinja, da je za natančno preiskavo vsakega primera posebej potrebna celotna in natančna dokumentacija, vendar ga, kot človeka, ki živi v pravni državi, čudi, da je glavni tožilec institucije zdravnik in ne pravnik. »Kot izhaja iz poročila, komisija ni obtožila nikogar, ampak je opozorila na nepravilnosti stroke, ki so v neskladju z mednarodnimi standardi – naj si bo glede organizacije službe ali pa v nekaterih primerih glede zdravljenja bolnikov. Tega, kako si poročilo komisije interpretirajo posamezniki, in kakšni so njihovi interesi, pa ne bom komentiral,« je povedal.

Varovanje podatkov

Kdaj je zdravniška zbornica na klinični center naslovila prošnjo za posredovanje medicinske dokumentacije, na podlagi katere bo tožilec lahko sprejemal odločitve v skladu z določili pravilnika o organizaciji in delu razsodišča zbornice, nam na zbornici niso zaupali. Po dobrih štirih mesecih, odkar so prejeli končno poročilo s poraznimi izsledki, torej ukrepov še ni. Gregoriča to ne preseneča: »Po izkušnjah iz preteklosti se v Sloveniji na vseh področjih žal vse prevečkrat stvari rešujejo tako, da se glava zarije v pesek in se upa, da s tem problemi izginejo.«

Kirurg Blumauer, ki je v programu delal z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem, pa je medtem kot znanstveni sodelavec novo priložnost dobil v Nemčiji. Zanimalo nas je, če je tam zaposlen za poln delovni čas, s čim se ukvarja, od kdaj in kdo ga je priporočil, vendar smo ostali brez odgovorov. Johannes Eissing, tiskovni predstavnik univerzitetne klinike v Erlangnu, je pojasnil, da dela na oddelku za otroško srčno kirurgijo: »To je samostojen oddelek, organizacijsko neodvisen od klinike za otroke in mladostnike.« Vodja tega oddelka je prof. dr. Robert Češnjevar, kirurg slovenskih korenin, ki mu je Eissing posredoval naša vprašanja: »Od njega sem prejel kratek odgovor, da po posvetu z Blumauerjem trenutno ne želi navezati stika z vami.« Več pa Eissing zaradi varovanja osebnih podatkov ni povedal. Za odgovore smo zaprosili tudi Blumauerja, a se ni odzval.

Temna preteklost

Spomnimo, kaj o njem pravi komisija v nadzornem poročilu. Po njenem mnenju ni operiral, ko je bilo to nujno potrebno, ni poslušal in vodil dialoga s pediatri kardiologi in intenzivisti, večkrat se je vedel arogantno. Očitajo mu pomanjkanje samokritičnosti. Prav tako komisiji ni predal seznama operacij, ki bi jih moral skladno z mednarodnimi standardi kot zdravnik voditi. Širša javnost je omenjenega spoznala, ko je mimo ustaljenih postopkov v Izrael na operacijo napotil sina Marka Strleta Žitnika, predsednika društva Velik srček. S sklicevanjem na neobstoječi sklep urgentnega kongenitalnega kardiokirurškega konzilija je sprožil postopek, ki je omogočil, da je bil otrok na operacijo v Izrael napoten na stroške ZZZS. V kliničnem centru so zoper Blumauerja podali kazensko ovadbo, ki jo je višja državna tožilka Nikolaja Hožič poleti zavrnila: »Menim, da je v konkretnem primeru podan utemeljen sum, da je omenjeni storil kaznivo dejanje. Upoštevaje vse okoliščine primera pa ocenjujem, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«

Zgovorna sedanjost

V Nemčiji zdaj torej delata oba kirurga, ki sta se izobraževala pod vodstvom Mishalyja, ki je obljubil, da ju bo v največ dveh letih izšolal. Zaradi nezadovoljstva z načinom dela je namreč na kliniko v Aachen leta 2012 kot prvi odšel Janez Vodiškar. Odločitev je bila razumljiva, saj se je, kot ugotavlja tudi komisija, v izobraževalnem procesu dajalo prednost Blumauerju. A ta tudi po sedmih letih dela z Mishalyjem ni bil ustrezno usposobljen, je še ugotovila komisija. Sporni otroški karidovaskularni program, ki ni prinesel pričakovanih rezultatov, je vzpostavil prof. dr. Borut Geršak, tedanji predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja, ki na zdravniški zbornici, zanimivo, sedi ravno v svetu za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov in je koordinator specializacije iz kardiovaskularne kirurgije.

Meglena prihodnost

Januarja bosta minili dve leti, odkar se pri nas za otroškega srčnega kirurga šola Miha Weiss. Gregorič pravi, da je potrebno v ZDA med takim izobraževanjem v enem letu od 75 operacij opraviti 32 zahtevnih operacij, ki so po mednarodnih standardih v knjižici o specializaciji navedene kot Index Cases. Sogovornik upa, da se moti, a dvomi, da je Weiss v dveh letih opravil več kot nekaj takšnih zahtevnih operacij: »Ne zato, ker ni sposoben kirurg, pač pa zato, ker se tudi po objavi poročila strukturno ni praktično skoraj nič ni spremenilo. Še vedno ni prave strukture izobraževanja, ni napisanih smernic specializacije iz kongenitalne srčne kirurgije, ali pa se te ne izvajajo. Mislim, da ni pravega razumevanja, vizije in volje, da se stvari korenito spremenijo na bolje, kot je komisija svetovala v poročilu.« Predstojnik oddelka za kirurgijo srca in ožilja Tomislav Klokočovnik odgovarja, da Weissu najtežjih operacij res še ne pustijo izvajati: »Ameriškega in našega načina izobraževanja ne moremo primerjati, saj bi bilo to tako, kot da bi primerjali frankfurtsko letališče z brniškim. Weiss je trenutno uspešno operiral sedemdeset odraslih in otrok.«

Zbornica je bila o problemih v otroški srčni kirurgiji prvič obveščena v začetku leta 2012, leto in pol kasneje pa še tamkajšnji odbor za strokovno medicinska vprašanja, a so se tam zganili, predvsem zaradi ugovora vesti zdravnikov in pritiska javnosti, šele po dobrih dveh letih. Bo tudi z ukrepanjem zoper odgovorne minilo toliko časa?