Zavodu Bogenšperk priznanje, občina ga ukinja

Šmartno pri Litiji, Bogenšperk – Šmarska občina namerava do konca leta ukiniti Javni zavod (JZ) Bogenšperk, ki upravlja dediščino polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, in hkrati ustanoviti nov zavod z imenom Pungrt. Ime bo dobil po šmarski športni dvorani in bo poleg gradu Bogenšperk upravljal še kulturno in športno dvorano, bazen, turistični informacijski center ter se ukvarjal še z izdajo občinskega časopisa.

Šmarski občinski svetniki bodo osnutek odloka obravnavali jutri. Prvi korak k likvidaciji ustanove JZ Bogenšperk bodo tako naredili le dva dni po tem, ko je njegova direktorica Joži Vovk v Narodni galeriji v Ljubljani iz rok predsednika Slovenskega muzejskega društva dr. Flavia Bonina in predsednika komisije Darka Kneza prejela častno Valvasorjevo priznanje za izjemne dosežke na področju muzealstva oziroma za projekt celostne vsebinske in programske prenove gradu Bogenšperk. »O tem, da nameravajo pod isto streho spraviti bazen, športno dvorano in tudi prodajalno, bomo kot društvo zagotovo pisno posredovali svoje nestrinjanje, saj vse te dejavnosti ne spadajo k varovanju kulturne dediščine. Bogenšperk pa je vendar center naše dediščine,« je zgrožen dr. Bonin. Vovkova meni, da bi bilo treba dobro prakso sedanjega JZ Bogenšperk nadgraditi in skupaj poiskati ustrezne rešitve in ne na vrat na nos ukinjati blagovne znamke, ki jo gradijo že dve desetletji. »Vzroki za ukinitev mi niso znani. Lahko sklepam, da gre za močna politična ozadja, ki snujejo neko novo zgodbo,« je povedala Vovkova. Občina bo letos iz proračuna za JZ Bogenšperk namenila 109.187 evrov.

Nikoli ne reci nikoli, pravi bivši direktor JZ Bogenšperk

Obrazložitev k odloku, o katerem bodo jutri razpravljali svetniki, je prispeval nekdanji direktor JZ Bogenšperk in sedanji podžupan Peter Avbelj. Za Delo je povedal, da želijo iz ekonomskih razlogov vse dejavnosti spraviti pod isto streho in da je odlok nastal na podlagi podobnih izkušenj v občini Laško. Po njegovem prepričanju je delo sedanjega zavoda zelo sezonsko, kar je kritike napeljevalo k razmisleku o širitvi dejavnosti. Poleg tega je občinski nadzorni odbor odkril nekatere nepravilnosti pri poslovanju zavoda. »Politika organiziranja kulturnih dogodkov zavoda se pretežno navezuje na grad Bogenšperk, kar je z vidika kulturne promocije lokalne skupnosti in organizacije tovrstnih dogodkov za celotno lokalno populacijo nesprejemljivo,« je med drugim zapisal Avbelj. Na naše vprašanje, ali bo kandidiral za direktorja novega zavoda Pungrt, je povedal, da je za zdaj v službi v Ljubljani in delno v Gimnaziji Litija, morebitne kandidature na to delovno mesto pa ni izključil. »Nikoli ne reci nikoli,« je dejal in da bo o tem kaj več znanega konec avgusta. Po besedah šmarskega župana Rajka Meserka je novi odlok pripravljen na podlagi večletnih pripomb, kritik, pobud in ne nazadnje novih nalog, ki so se pojavile. Zavod bo tako pokril dejavnosti s področja upravljanja, kulture, informiranja in turizma, del tega pa bo tudi grad Bogenšperk in z njim povezane dejavnosti.

»Skregano z zravo pametjo«

»Grad Bogenšperk je in bo še vedno sestavni del naše kulturne dediščine,« je napovedal Meserko in izrazil željo po neposrednem državnem financiranju objekta, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. »Da se ukinja JZ Bogenšperk, zaradi katerega je naša občina sploh prepoznavna, je skregano z zdravo pametjo. To je podobno, kakor da bi tovarna Mercedes ukinila svoje lastno ime in se poimenovala po kragujevški Zastavi,« se je slikovito izrazil nekdanji dolgoletni župan Milan Izlakar. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je pojasnila, da JZ Bogenšperk ni državni oziroma pooblaščeni muzej, zato ministrstvo programskih vsebin neposredno ne financira. Toda v zadnjem desetletju je ministrstvo za kulturo na podlagi razpisov financiralo šest projektov zavoda v skupni višini 46.692 evra, med letoma 1996 in 2009 pa zagotovilo še dobrih 81.000 evrov za delno prenovo gradu Bogenšperk.

»Javni zavod Bogenšperk z izvajanjem različnih programov odlično opravlja svoje poslanstvo ohranjanja in predstavitve materialne in nematerialne dediščine. Zavod je pri programski prenovi gradu uspešno sodeloval s Slovenskim etnografskim muzejem, z Narodnim muzejem Slovenije in s Tehniškim muzejem Slovenije. Nedvomno spada med primere dobre prakse upravljanja kulturnih spomenikov, kar so prepoznali tudi v Slovenskem muzejskem društvu,« je povedala Pečnikova.