Bodeča žica tudi v Zavrču

Slovensko-hrvaška meja: Haloz in hrvaškega Zagorja praktično ni mogoče razmejiti z ograjo.

Objavljeno
28. december 2015 14.20
žičnata ograja
Franc Milošič
Franc Milošič
Zavrč – Med mejnima prehodoma Zavrč in Dubrava je Slovenija po mejni črti danes začela postavljati bodečo žico. Do prvih hiš naselja Dubrava je bo okoli tristo metrov. Od tam naprej pa naj bi v prihodnjih dneh postavljali tri metre visoko panelno ograjo.

Vodstvu občine Zavrč je policija povedala le, da bodo mejo zagradili v dolžini dobrega kilometra, torej od mejnega prehoda do gasilskega doma v središču naselja. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik pravi, da o nadaljnjem ograjevanju na njihovem območju nimajo nobenih informacij. Še za ta začetek so jih obvestili, ko so koluti z bodečo žico in postavljalci že prišli do meje.

Prav na tem območju je bila ograja na meji najprej predvidena že v prvih slovenskih načrtih. Prvi veliki val beguncev je namreč pljusknil preko mejnega prehoda Središče ob Dravi in ker se je tam zatikalo s počasnim registriranjem beguncev in spuščanjem preko meje, je Hrvaška prav na območje Zavrča in sosednje občine Cirkulane nekaj večerov in noči zapored vozila desetine avtobusov beguncev in jih na hitro pošiljala preko zelene meje ilegalno v Slovenijo. Ker pa se je po nekaj dnevih glavni tok beguncev preselil drugam, je država vrstni red ograjevanja države spremenila.

Prebivalcem Dubrave in Zavrča, ki so vsakodnevno življenjsko tako povezani, da se državna meja v njihovem gibanju praktično ne čuti, so pojasnili, da bodo v na novo postavljeni ograji zanje pustili odprt prehod, ki bi ga zapirali le ob morebitnem ponovnem navalu beguncev. Od nikogar v državi pa ni mogoče izvedeti, kako naj bi ograjo postavljali naprej po haloških gričih in ali jo sploh bodo. Naprej od Zavrča preko Goričaka, Drenovca, Korenjaka, Mej, Paradiža, Pohorja, Okiča, Skorišnjaka in Gradišča pa vse do medržavnega mejnega prehoda Zgornji Leskovec namreč meja poteka pretežno po cesti, na obeh straneh pa ob cesti stojijo haloške in zagorske domačije. Tam ograje na meji po sredini že tako preozke ceste ni mogoče postaviti, saj bi zaprla dostop do domačij na obeh straneh. Slovenskih domačij pa tudi ni mogoče pustiti na drugi strani ograje, kakor da bi jih nasilno tiščali v sosednjo državo. Ograjevanje države, če ga bodo skušali izvesti, se utegne v Halozah še najbolj zaplesti.