ZDA: Karnerju zamrznite lastnino

Ljubljana – Po naših informacijah so ameriški pravosodni organi pred dnevi na slovenske naslovili zahtevo, da ti zamrznejo določeno slovensko premoženje domnevnega trgovca z anaboličnimi steroidi Mihaela Karnerja.

Sodišče ameriške države Massachusetts je oktobra izdalo nalog za zamrznitev dela premoženja Mihaela Karnerja, proti kateremu je isto sodišče izdalo obtožnico zaradi domnevne trgovine z anaboličnimi steroidi in pranja denarja. Spomnimo, da so tako zaprosilo naslovili tudi na hrvaške organe, kjer sodni boji za uveljavitev zahteve še potekajo, o čemer smo v Delu že pisali.

Z zaprosilom v okviru mednarodne medsebojne pomoči ameriški organi zdaj slovenske prosijo, naj preprečijo razpolaganje, odtujitev, obremenitev in drugo uporabo osebnega vozila porsche 911 turbo, ki naj bi ga Karner kupil oktobra 2007 za 163.000 evrov gotovine, in 14 zemljišč v katastrski občini Vič v Ljubljani. Ta so na območju nekdanje tovarne Tovil, kjer družbi Merideis in Velinvestment načrtujeta stanovanjski kompleks Urbana oaza. Družbi sta prav tako lastnici omenjenih 14 zemljišč, pri čemer je Karner po podatkih Ajpesa direktor Merideisa in prokurist Velinvestmenta, katerega direktor je Uroš Slivnik. Sicer imata Merideis in Velinvestment po podatkih Gvina zamrznjene bančne račune, njunega lastništva pa ni mogoče neodvisno preveriti, saj lastnika domujeta v eni bolj zaprtih davčnih oaz, v Belizu.

Karner: Mussomeli nagaja

Mihael Karner je dejal, da je za zahtevo ZDA izvedel od nas. Vozilo porsche je prodal pred dvema letoma, je zatrdil. Zemljišča na območju nekdanjega Tovila pa je kupil na svoje ime, nato jih je kot stvarni vložek naložil v kapital družbe Merideis (takrat Nipl). Toda podjetje je, trdi, prodal pred vsaj tremi leti, in sicer tuji družbi iz Liechtensteina (Panya AG). To družbo ameriški preiskovalci povezujejo s Karnerjem, kar on zanika. Kaj zahteva ZDA pomeni za Urbano oazo? »Praktično nič. Menim, da je Mussomeli (ameriški veleposlanik, op. p.) na televiziji videl, da se ta projekt nadaljuje in da prihaja ruski partner, ki ga bo financiral, zato se je odločil, da malo ponagaja.«

Na ministrstvu za pravosodje so pojasnili, da Slovenijo zavezujejo instrumenti medsebojne pravne pomoči in sodelovanja, bilateralne pogodbe, konvencije in podobno. Notranja pravna podlaga za sodelovanje s tujimi organi pa je tudi zakon o kazenskem postopku in odvzemu premoženja nezakonitega izvora. To, ali so slovenski organi dolžni izvršiti zaprosilo tujih organov, je odvisno od pravne podlage v konkretnem primeru.