ZDA zanima, kakšna bo slovenska vlada

Ameriški veleposlanik je opravil več pogovorov s slovenskimi strankami. ZDA želijo, da bi se vlada čim prej konstituirala.

Objavljeno
04. januar 2012 22.04
Klara Škrinjar, Anže Božič, notranja politika
Klara Škrinjar, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana – Ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli je v prejšnjih dneh opravil več pogovorov s predsedniki parlamentarnih strank o sestavi slovenske vlade. »Izrazil je načelno stališče, da si želijo, da bi se vlada čim prej konstituirala in da v njej morda vidijo tudi našo stranko,« je, denimo, sestanek povzela Ljudmila Novak, predsednica NSi.

Danes se je z Mussomelijevim namestnikom Eugenom Youngom sestal poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič, ki nam je po srečanju dejal, da je pogovor potekal brez političnih sugestij. Jakiča je zanimalo, kaj pravzaprav pomeni izjava Novakove, a mu je Young odgovoril le, da gre za »njeno interpretacijo«. Je pa Jakič pojasnil, da so se v Pozitivni Sloveniji sestali tudi s Srbi, Črnogorci in Rusi.

Mussomeli se je dan prej sestal tudi z Radovanom Žerjavom iz SLS, nekaj dni pred novim letom pa je govoril s prvakom SD Borutom Pahorjem, ki ga je obiskal v UKC Ljubljana. Pri tem ga je ujela televizijska kamera. »Po mojem razumevanju matematike ste Slovenci zelo razdeljeni. Zato potrebujete nekoga, ki bi vas združil v širši koaliciji, ki ne bi odrezala polovice državljanov. Številke so namreč jasne – razmerje v parlamentu je 44 : 44,« je tedaj za POP TV dejal Mussomeli.

Predsednik SDS Janez Janša morebitne komunikacije z Mussomelijem ni hotel komentirati. Je pa dva sestanka potrdil nekdanji zunanji minister in član SDS Dimitrij Rupel: »Z veleposlanikom Mussomelijem sem se srečal še pred volitvami in pred novim letom.«

Američani bi radi (le) povezali Slovence?

Kot so nam pojasnili na ameriškem veleposlaništvu, se s predstavniki vseh političnih strank redno srečujejo zato, da razumejo politične razmere v državi, kjer delajo. Tako se je po volitvah veleposlaništvo angažiralo v pogovore z vsemi strankami o številnih temah, a tudi o možnih koalicijah. Pri tem so poudarili, da izrecno ne podpirajo nobene politične stranke, upajo pa, da bo novi koaliciji uspelo združiti vse Slovence.

Ali so takšne intenzivne diplomatske dejavnosti ustaljena praksa ali že nakazujejo poseganje v suverenost države?

Profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede Milan Brglez pravi, da ni prav običajno, da bi veleposlaniki to počeli. Toda ko gre za države, kot so ZDA, ki imajo interese marsikje po svetu, to ni tako neobičajno: »Želja ZDA po stabilni vladi in partnerju, na katerega lahko računajo, se mogoče izraža v tem, da javno napeljujejo k veliki koaliciji. Težko bi rekel, da je to že poseganje v notranje zadeve države, sploh ker gre le za neko stališče. Drugače bi bilo, če bi se aktivno vključevali in silili politične partnerje, da gredo v določeno povezavo ali jim celo grozili.«

Nekdanji diplomat in minister v vladi Janeza Drnovška Borut Šuklje meni podobno: da je to početje neobičajno, a dokler gre samo za pogovore, in ne komentarje o notranjepolitičnih razmerah, zadeva še ne presega meja diplomatskih pristojnosti. »Ena izmed temeljnih nalog ambasadorja je, da ima na voljo vse informacije o državi, v kateri deluje, in da pozna vse v njej relavantne ljudi, med njimi tudi predsednike političnih strank,« nam je dejal Šuklje. »V teh pogovorih zato vidim bolj izražanje nekega nevtralnega stališča, da Slovenija potrebuje stabilno vlado.«

Nespodobno početje

Nekoliko drugače pa razmere vidi Ivo Vajgl, evropski poslanec in nekdanji veleposlanik. »Tega si ZDA ne bi dovolile v nobeni drugi evropski državi in si niti doslej niso. Ta dejanja kažejo na neko željo po pokroviteljstvu.« Zdi se mu, da ne gre toliko za preseganje diplomatskih pristojnosti kot za nespodobnost. »Tudi moje stališče je, da je ideja o veliki koaliciji najboljša rešitev, vendar je to moje osebno mnenje. Če ima takšno osebno mnenje tudi ameriški veleposlanik, sploh kot človek iz zahodne demokracije, ni nič narobe. Problem pa je, če bi ameriška ambasada dajala nasvete, kako sestavljati vlado.«

Vajgl je dejal, da se to ni nikoli počelo, niti ob sestavljanju prejšnje vlade niti v preteklosti. Dejal je tudi, da, denimo, Janez Drnovšek, čeprav je bil v dobrih odnosih z ZDA, ni nikoli hodil po nasvete na ameriško ambasado. To je potrdil tudi Šuklje: da je imel Drnovšek z ambasadorji zelo malo stikov.

Jih zanima Janković?

A Brglez opozarja, da so ZDA tako velik igralec v svetu, da se mu je težko izogniti in da je mnenje ZDA za svet tako pomembno, kot sta v Evropi pomembni stališči Francije ali Nemčije.

Po političnih kuloarjih pa že krožijo špekulacije, da se ZDA nekoliko bolj intenzivno kot sicer zanimajo za sestavljanje slovenske vlade, ker so se na volitvah pojavili novinci, še neznani na mednarodnem parketu, torej Zoran Janković in Gregor Virant. Seveda imajo ZDA tudi ekonomske interese, kamor lahko spadajo, denimo, investicije v NLB ali energetiko.