Tiskane izdaje
Ljubljana – Realne cene stanovanj so se lani znižale že četrto leto zapored. Padle so za okoli sedem odstotkov, kar je eno največjih znižanj med evropskimi državami. V primerjavi s časom pred krizo so bile cene nižje že za 26 odstotkov. Cene poslovnih nepremičnin so se lani znižale še bolj od stanovanjskih.
Po drugi strani pa na svetovnem trgu cene nepremičnin rasejo že tri leta. Do zdaj večjih transakcij z nepremičninami ni bilo, predvsem zato, ker se Slovenija še ni izkazala kot država, ki hoče privabiti tuje investitorje. Po prodaji več podjetij tujcem v zadnjem času in prodaji terjatev do ACH nas tujina vidi drugače. Po ocenah sogovornikov sicer navala tujih skladov, ki bi množično kupovali slovenske nepremičnine, ne bo. To se je dogajalo na primer v Španiji, ko so po poku njihovega nepremičninskega balona in znižanju cen za polovico, nasedle nepremičnine množično kupovali tuji skladi in investicijske banke, med drugim Goldman Sachs in Blackrock. Razlog, da jih pri nas ni mogoče pričakovati, je majhnost, ki ga za te velikane pomeni slovenski trg.
Po nekaterih ocenah bo glavni igralec na slovenskem nepremičninskem trgu sicer v prihodnje Družba za upravljanje slabih terjatev bank (DUTB). »Tujci se zanimajo predvsem za nakup večjih objektov z dolgoročnimi najemniki v večjih mestih in na dobrih lokacijah. DUTB do zdaj povpraševanja ni zaznala, saj s tovrstnimi nepremičninami (še) ne razpolaga. Na DUTB so bile namreč prenesene predvsem terjatve, zavarovane z nepremičninami, ne pa same nepremičnine,« pojasnjujejo na slabi banki. Prevzem več nepremičnin oziroma stanovanjskih sosesk, s katerimi so bile zavarovane terjatve bank, je pričakovan v prihodnjih mesecih.
Velik posel bo tudi Mercator
Na trg zasedenih poslovnih nepremičnin prihaja tudi Mercator. Za znižanje zadolženosti, ta je konec lanskega leta znašala 850 milijonov evrov, bo poskušal najti kupce za svoje večje trgovine v Sloveniji in na Hrvaškem. Po prodaji lastnih objektov jih bo nato najel od novega lastnika. »Cenovna pričakovanja trenutnih lastnikov nepremičnin v Sloveniji so po moji oceni visoka. Povedano drugače, investitorji zahtevajo donos, devet odstotkov in več na leto, ki ob znanih najemninah dajo vrednost, ki še ni zanimiva za prodajalce. Verjetno bo podobna zgodba tudi z Mercatorjevimi nepremičninami, za katere bi se vsekakor našli investitorji. Monetizacija nepremičnin je klasični ukrep finančnega prestrukturiranja in je nujna zaradi visoke zadolženosti Mercatorja oziroma Agrokorja,« ocenjuje finančni strokovnjak Dean Mikolič. Mercator je napovedal, da bo prek monetizacije nepremičnin zadolženost zmanjšal za okoli 500 milijonov evrov. Podrobnosti o aktualnih načrtih ne razkriva; ima pa v obeh državah 975 maloprodajnih enot v skupni bruto površini skoraj 662.000 kvadratnih metrov.
Cene nižje, poslov pa več
V primerjavi z rekordnim letom 2008 so cene poslovnih nepremičnin pri nas nižje, lani se je njihovo zniževanje še okrepilo in so se glede na leto 2013 znižale bolj od stanovanjskih. Hkrati se povečuje število prodaj poslovnih nepremičnin: od leta 2011, ko jih je bilo 735, jih je bilo lani že 1178.
Tujcem zadišale še nepremičnine
Geodetska uprava ugotavlja, da se je promet s poslovnimi nepremičninami opazno povečal. Sogovorniki pojasnjujejo, da je to posledica izrazitejšega zanimanja tujcev za investicije v poslovne nepremičnine, ki imajo dolgoročne najemnike. Svoje objekte, ki jih ima v Sloveniji in na Hrvaškem, bo v odkup investitorjem ponudil tudi Mercator.
Slovenija je bila med evropskimi državami lani med rekorderji po znižanju cen: nepremičnine so za investitorje ob primerni ceni nedvomno lahko varna in solidno donosna naložba. Zanimanje tujih investitorjev zato ni presenetljivo. Predvsem ruskim in ukrajinskim investitorjem slovenski nepremičninski trg pomeni varnejšo naložbo kot v njihovih državah. »Ker so delnice zelo tvegane, imajo raje naložbe v nepremičnine, ki prinašajo znan donos in so v njihovih očeh tudi varnejše, saj so nekaj bolj realnega. Donosi, ki jih na leto lahko dosežejo z najemninami, pa lahko dosegajo tudi do deset odstotkov ali celo več. Pravkar sem se vrnil iz tujine, kjer sem imel pogovore z eno od najpomembnejših ruskih bank, ki ima individualne investitorje iz tega dela sveta, in sicer za nepremičnine v vrednosti od deset do dvajset milijonov evrov. Tudi na zahodu je denarja zelo veliko, cene delnic in nepremičnin so visoke, zato je tudi zanje slovenski nepremičninski trg lahko zanimiva investicijska priložnost,« ocenjuje Mikolič.
Zanimanja trikrat več
Zanimanje tujih individualnih investitorjev potrjuje Andrej Kuplenk iz ABC nepremičnine, največje nepremičninske agencije pri nas. Pravi, da ima kar nekaj »aboniranih« strank. »Zanimajo jih predvsem zasedene poslovne nepremičnine, za katere pa bi radi imeli že vnaprej znanega resnega najemnika z jamstvom, da bo v nepremičnini ostal vsaj deset let.« Podobno trdi Zoran Veleski iz Mreže nepremičnin. »V zadnjega pol leta zaznavamo vsaj trikratno povečanje zanimanja potencialnih interesentov iz Rusije in Ukrajine. V tem času smo uresničili kar nekaj prodaj v različnih segmentih od stanovanjskih do poslovnih nepremičnin, vse na ravni od 200.000 do dva milijona evrov.« Največ povpraševanja zaznava pri poslovnih nepremičninah z dobrimi najemniki in pričakovanim donosom približno sedem odstotkov na leto.
