Zdravje Slovencev

Poslabšanje/izboljšanje: manj smrti, manj raka, manj (pre)težkih otrok, »nevarno« več bolniške odsotnosti.

pet, 21.04.2017, 08:00

Tereza Novak, Slovenska filantropija:

»Naše izkušnje kažejo, da so manjše skupnosti bolj povezane in ljudje že tradicionalno skrbijo za sosede. Potrebe so največje med starejšimi ljudmi in v družinah, kjer so obremenjeni tudi z boleznijo. V večjih mestih so ljudje bolj odtujeni in za občutek varnosti potrebujemo več socialnih programov, kot so medgeneracijski centri (prvi je bil vzpostavljen v Murski Soboti), prostovoljski servis, prostovoljska sosedska pomoč ... Tudi naše izkušnje ob izvajanju prostovoljskega servisa to potrjujejo. Zamišljen je kot prostovoljska sosedska pomoč. Ponujamo ga v več krajih, potreb pa je največ v Ljubljani z okolico.«

Ljubljana − Slovenci smo v zadnjih letih manj umirali in obolevali za rakom, manj otrok ima čezmerno težo, manj je poškodb v prometnih nezgodah in manj smo posegali po zdravilih za duševne težave ter previsok krvni tlak. Hkrati smo bili več na bolniški in iskali smo več receptov za zdravila proti sladkorni bolezni in strjevanju krvi. Smo torej bolj zdravi ali manj?

Po zadnjih statističnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je šest kazalnikov zdravja v slovenskih občinah izboljšalo, trije pa poslabšali. A to ne pomeni, da je zdravje Slovencev kot celota boljše, pravi Tatjana Kofol Bric z NIJZ.

Kazalnik, ki se je nevarno poslabšal, je bolniška odsotnost z dela, ki je na ravni države v letih 2014 in 2015 poskočila za skoraj šest odstotkov. Vsak zaposleni je v koledarskem letu zaradi bolezni povprečno manjkal že več kot dva tedna oziroma 0,8 dneva več kot pred tem.

Kazalnik prehranjenosti, ki se je zmanjšal za tri odstotke in vključuje vse predebele in debele otroke, stare od šest do 15 let, je še vedno visok. Povezan je s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni pozneje v življenju. Statistika kaže, da so ogroženi predvsem otroci na vzhodu države. Številk, ki kažejo napredek pri mladih Korošcih, praksa ne potrjuje.

Do alkohola, ki se tradicionalno uvršča med neugodne kazalnike zdravja, v javnosti še vedno prevladuje zelo strpen odnos. V Sloveniji se vsak dan izključno zaradi alkohola v bolnišnici zdravi deset oseb, več kot osemsto jih na leto umre.


Izboljšani kazalniki zdravja glede na občine. Za povečavo kliknite na infografiko.

Po predvidevanjih stroke bo v prihodnje vsak tretji Slovenec umrl za rakom, duševne bolezni bodo do leta 2020 v svetovnem merilu na drugem mestu na lestvici najpogostejših bolezni. Zdravniki Slovencem po številu receptov sodeč predpisujejo vse manj zdravil za duševne težave. A to je lahko tudi znamenje varčnosti, ne bolj duševno stabilnega, z življenjem zadovoljnega in zdravega prebivalstva.

»Zadovoljni delavec ne beži v bolniško«

Zdravstvena slika slovenskih občin, ki jo od lani spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je vsaj tako pisana kot Slovenija. Stopnja umrljivosti, podatki o prehranjenosti otrok, številu receptov, s katerimi lajšamo srčne in psihične težave, o »popularnosti« opijanja in bolniški odsotnosti … slikovitost le še potrjujejo.

Leta 2015 je v Sloveniji umrlo skoraj 20.000 ljudi ali povprečno 54 na dan, občine se po umrljivosti razlikujejo tudi do trikrat. V Veliki Polani so, denimo, med letoma 2011 in 2015 imeli rekordnih 2089 smrti na sto tisoč prebivalcev.

Da se je izboljšalo šest kazalnikov po statističnih podatkih, ki zajemajo obdobje do leta 2016, po besedah Tatjane Kofol Bric z NIJZ še ni dokaz, da je zdravje Slovencev v celoti boljše: »Nesporno se je podaljšala življenjska doba. Kar pa ne pomeni nujno, da so dodana leta tudi zdrava leta.«

Pričakovano več bolniške odsotnosti

Večjo bolniško odsotnost z dela je bilo mogoče pričakovati, pravi Bričeva: »Na zmanjšanje bolniške odsotnosti je v zadnjih letih vplivala negotovost na trgu dela, strah pred izgubo dela in tudi to, da v času velike brezposelnosti stalno delo lažje obdržijo in dobijo bolj zdravi, ki so posledično manj na bolniški. Leta 2015 pa so ti pritiski na trgu dela nekoliko popustili …«

Zdravnica Vesna Lah, vodja splošnih ambulant v Zdravstvenem domu v Velenju, kjer je bolniških odsotnosti dvakrat več kot povprečno v državi, na podlagi petnajstletnih izkušenj pravi: »Samo v Premogovniku Velenje je bolniška odsotnost po zadnjih podatkih od deset- do enajstodstotna. Vzrok za to nismo mi, zdravniki, ker bi slabo delali in omogočali več bolniških, ampak slabi delovni pogoji v jami, slabše plače in več nezadovoljstva. To posledično vodi k umiku v bolniško odsotnost. Zadovoljni delavec ne beži v bolniško.« Na večjo bolniško odsotnosti v občini po njenem mnenju vpliva tudi Gorenje, kjer za tekočimi trakovi delajo večinoma ženske. »V tovarno so prišle mlade, trideset let za tekočim trakom pa je pustilo posledice na njihovem zdravju. Ko vidim njihove degenerativne okvare, mi je vse jasno. Delavke so zdelane.«

Učinkoviti nacionalni programi

Na marsikaterem področju je država uvedla sistemske ukrepe, tudi presejalni program za odkrivanje nekaterih vrst raka, nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti, nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni ... Bričeva verjame, da ti ukrepi so oziroma bodo v prihodnje vplivali na izboljšanje kazalnikov zdravja ali vsaj preprečili njihovo poslabšanje. V program Zora, ki odkriva spremembe na materničnem vratu, se je odzvalo od 45 (Osilnica) do 82 odstotkov žensk (Tolmin), v program Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu od 41 do 73 odstotkov moških in žensk. Najslabši odziv je na severovzhodu, najboljši le v treh občinah: Semič, Žiti in Gorenja vas - Poljane. Po zadnjih podatkih je novih odkritih rakavih obolenj v državi manj za skoraj odstotek, povečanje beležijo v Mirni in Novem mestu.

Za zmanjšanje čezmerne prehranjenosti otrok država z nacionalnim programom prehrane in telesne dejavnosti spodbuja ukrepe v šolah, na primer shema izbora sadja v šolah, tradicionalni slovenski zajtrk … Kazalnik prehranjenosti se je zmanjšal za tri odstotke, na Prevaljah in v Slovenj Gradcu celo za sedem- oziroma dvakratnik državnega povprečja. A, zanimivo, na območni enoti NIJZ na Ravnah na Koroškem z rezultati prehranjenosti otrok in mladostnikov v regiji niso zadovoljni. »Čeprav bi si to želeli, nikakor ne moremo reči, da smo priča trendu izboljšanja prehranskih navad otrok in mladostnikov. Nekoliko boljše rezultate pripisujemo generaciji,« je povedala vodja enote Neda Hudopisk.

Manj poškodb v prometu

Manj poškodb v prometu razen na vzhodu države (Hajdina, Ptuj), ki jih je NIJZ zaznal med gospodarsko krizo, gre tudi na račun manj potovanj v povezavi z opravljanjem dela. Gotovo pa med učinkovite ukrepe v prometu spadajo  poostren nadzor in preventivne akcije. Te vsakič znova razkrijejo pivske navade Slovencev. Izjeme v pozitivnem smislu so Kostel, Radeče, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Osilnica in Bovec. Leta 2015 je vsak državljan, starejši od 15 let, povprečno spil 114 litrov piva, 44 litrov vina in dva litra žganih pijač.

Manjše povpraševanje po zdravilih za lajšanje duševnih težav v vseh mestnih občinah in na Gorenjskem, močno pa se je povečalo na vzhodu države (Hodoš), Bričeva pripisuje dejstvu, da je bilo v prvih letih krize obolevanje za anksioznimi motnjami in odzivi na hud stres večje. Očitno ima sicer dobra statistična informacija svoje ozadje. Metoda Vidmar Vengust, specialistka psihiatrije in strokovna direktorica Psihiatrične bolnišnice Vojnik, pravi, da si tudi v institucijah prizadevajo za racionalno predpisovanje psihofarmakov.

Na NIJZ od letos zaznavajo dva nova kazalnika: klopni meningoencefalitis, ki najbolj ogroža Gorenjce in Korošce in za katerim umre do dva odstotka odraslih bolnikov, ter podatke o sosedski povezanosti kot socialni mreži, ki pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Najboljši sosedje živijo v Prekmurju, na Koroškem, Goričkem in v Ilirski Bistrici, med najmanj uslužnimi pa so v Ljubljani in Mariboru ter tudi v Idriji, Tolminu in Savinjski dolini.

Prijavi sovražni govor