Zdravju nevarnih trdnih delcev še vedno mnogo preveč

Ljubljana - Ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) novembra lani napovedala prestavitev okoljskega merilnega sistema izpred Figovca ob križišče Tivolske ceste in Vošnjakove ulice, so se hitro pojavila ugibanja, ali se občina hoče izogniti slabim rezultatom, ki že vrsto let kažejo, da je zrak v Ljubljani preveč onesnažen, predvsem so kritične vrednosti delcev z enakim ali manjšim premerom od desetih mikrometrov (PM10). A prve meritve kažejo, da so bili očitki neupravičeni in da je problematika onesnaženosti zraka z delci PM10 resnejša, kot je videti iz izvajanja ukrepov državnih in občinskih organov. Lani je bilo v prestolnici 118 preseganj dnevnih mejnih vrednosti PM10 v zraku; po predpisih EU bi jih bilo lahko največ 35.

Alenka Loose, načelnica oddelka za varstvo okolja MOL, je povedala, da so rezultati merjenja onesnaženosti zraka na novi lokaciji sicer primerljivi s tistimi na stari, je pa prašnih delcev celo več. »Tu je stanje celo nekoliko slabše. Zakaj, je trenutno težko reči, saj bo potrebno daljše obdobje merjenja in natančnejša analiza virov delcev.«

Je sto in več preseganj dnevnih mejnih vrednosti znak za alarm? »Za takšna preseganja ni opravičila, a opozorila dobivajo tudi druga evropska mesta, na primer Stockholm,« meni Alenka Loose. Nataša Jazbinšek Seršen z oddelka za varstvo okolja dodaja, da to ni popolnoma realno stanje za Ljubljano. »Ta merilna postaja je neposredno ob najbolj obremenjenem križišču. V meritvah Arsa za Bežigradom so vrednosti trdnih delcev veliko nižje.« »Naša želja je bila, in zato smo tudi izbrali takšno lokacijo, opozarjati občane, da je promet nevaren in da je izpuhov veliko,« poudarja Alenka Loose.

Zaradi delcev več sto smrti na leto

In zakaj so delci PM10 oziroma trdni ali prašni delci, kot jim tudi rečemo, tako problematični in pravzaprav glavni problem onesnaženega zraka? Ti delci zaradi svoje majhnosti prodrejo globoko v pljuča ter povzročijo vnetje, poškodujejo dedni material in tkivo, pojasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). »Pri nekom, ki že ima bolezen dihal ali srca, jo ti delci lahko poslabšajo. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost (na primer če v Ljubljani živiš vse življenje) sproži vnetje pljuč, ki lahko končno vodi v propad pljuč,« je povedal Peter Otorepec z IVZ. Delci lahko povzročijo tudi nastanek krvnih strdkov in posledično možnost možganskega in srčnega infarkta. Zadnje študije pa kažejo, da izpostavljenost čezmerni količini delcev PM10 povečuje tveganje za nastanek astme pri otrocih.

Študija Evropske agencije za okolje kaže, da je leta 2005 zaradi izpostavljenosti tem delcem prezgodaj umrlo kar 1700 prebivalcev Slovenije. »Če bi bilo delcev PM10 manj, bi v Ljubljani na leto umrlo 180 ljudi manj, če bi bil zrak kot v Göteborgu ali Stockholmu, bi jih umrlo 300 manj. Glede kakovosti zraka Ljubljana spada v slabšo polovico Evrope, bolje je celo v Parizu in Londonu, pri čemer pa je problem tudi kotlinska lega in neprevetrenost naše prestolnice,« pravi Otorepec.

Podatki kažejo, da se onesnaženost z delci PM10 sicer rahlo zmanjšuje. »Koncentracije padajo predvsem zaradi ugodnih meteoroloških razmer (zime z zelo malo temperaturnimi inverzijami, deževna poletja s krajšimi sušnimi obdobji) in tudi večji upravljavci so začeli uporabljati čistilne naprave, kar je izboljšalo kakovost zraka. Še vedno pa ostajajo največji viri delcev PM10 promet in individualna kurišča ter resuspenzija,« pojasnjuje Tanja Bolte, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji za okolje. Vlada je novembra lani sprejela operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10, ki navaja nekatere ukrepe. Na primer omejevanje uporabe trdnih goriv za ogrevanje prostorov v mestih, v mestnih okoljih omejitev uporabe lahkih in težkih tovornih vozil, ki ne dosegajo določenih emisijskih stopenj, zamenjave vozil mestnega potniškega prometa z vozili, ki izpolnjujejo zahtevane emisijske stopnje, ureditev parkirišč P+R, čiščenje cestišč zaradi zmanjšanja resuspenzije delcev ter omejevanje hitrosti na avtocestah, hitrih in regionalnih cestah na območjih s preseganji PM10.

Grozi nam večdesetmilijonska kazen

A to je šele podlaga za sprejetje programov ukrepov zmanjševanja onesnaževanja zraka s PM10 za posamezna območja. »Operativni program velja za vsa mesta v Sloveniji s preseganji, ni obvezujoč, je zelo splošen dokument. Čakamo na pripravo uredbe posebej za Ljubljano, v kateri bodo opredeljeni natančni ukrepi, nosilci ukrepov, verjetno tudi viri sredstev in roki. Občina je veliko premajhna, da bi naredila konkretne ukrepe. Potrebno bo sodelovanje ministrstev za okolje in promet ter širše regije,« poudarja Jazbinšek Seršenova.

Na uredbo pa bo morala Ljubljana še počakati. »Odločili smo se, da bomo najprej, še letos, pripravili odloke za Zasavje in celjsko območje, ker je tu največ preseganj. Ljubljana in druga območja bodo na vrsto prišla pozneje, ker nimamo niti kadrovskih niti finančnih kapacitet, da bi delali za vsa območja hkrati. A to ne pomeni, da se na drugih območjih ne bodo izvajali nobeni ukrepi, le formalizirani ne bodo v odlokih,« pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP). V državnem proračunu tudi še ni nobenih sredstev za ukrepe iz operativnega programa, čeprav ta v letih 2010 in 2011 predvideva sedem milijonov evrov. Sicer pa bo ta znesek (če ga bo vlada zagotovila vsaj ob rebalansu ali za leto 2011) le majhen del potrebnih sredstev, ki bodo večinoma bremenila občinske proračune.

A državna in mestna politika bosta z urejanjem razmer morali pohiteti; Sloveniji že grozi tožba evropske komisije (EK) zaradi preseganj mejnih vrednosti za delce PM10. Rok za dosego ciljev je bil po prvotni direktivi leto 2005, a so imele s tem težave skoraj vse evropske države. Po novi direktivi iz leta 2008 lahko država EK zaprosi, da se rok doseganja odloži na leto 2011. A Slovenija tega še ne more storiti, saj so obvezna priloga k tej prošnji tudi sprejeti programi ukrepov, česar pa naša vlada še ni uresničila.

Drugi in zadnji opomin pred tožbo je EK Sloveniji dala novembra lani. V primeru tožbe bo kazen, ki jo bo plačala država oziroma davkoplačevalci, visoka, tudi več deset milijonov evrov. »Je pa grožnja po drugi strani dober mehanizem, da tudi politiko doma prepričamo, da je res nujno sprejeti ukrepe in da zagotovi sredstva za ukrepe,« pravijo strokovnjaki. Le upamo lahko, da jih pri tem ne prehiti EU.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela