Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi zdravniki v Sloveniji se čedalje bolj uspešno spopadajo s kožnim rakom. Pred kratkim so začeli uporabljati spremenjeno fotodinamično terapijo, ki že z enim zdravljenjem ustavi predrakave spremembe. Kožni rak je pri nas najpogostejši rak.
Število opaženih kožnih rakov in predrakavih sprememb se povsod v svetu, tudi v Sloveniji, povečuje. Odločilni dejavnik za razvoj kožnega raka je sončenje, k povečanemu številu raka v statistikah pa pripomore tudi ozaveščenost ljudi, ki vse bolj spremljajo stanje svoje kože, in dobro poročanje zdravnikov.
Zadnji podatki registra raka (za leto 2010) kažejo, da je tisto leto zbolelo v Sloveniji 2582 oseb, od tega za najnevarnejšim malignim melanomom 472, za drugimi vrstami kožnega raka pa še 1048 moških in 1062 žensk. Omenjena fotodinamična terapija se uporablja pri predrakavi spremembi kože, imenovani aktinična keratoza, iz katere se – če se ne zdravi – lahko razvije življenjsko nevarni ploščatocelični rak. Novo zdravilo z novim originalnim zdravilom (mazilom) in svetilko proti aktinični keratozi je lansirala biofarmacevtska družba Biofrontera Pharma GmbH.
Dolgotrajno sončenje
Ploščatocelični rak je razširjen pri okoli 18 odstotkih vseh bolnikov s kožnim rakom v Sloveniji, preberemo v študiji Maje Primic Žakelj, Vesne Zadnik in Tine Žagar z Onkološkega inštituta. Dobimo ga lahko tudi, če nismo bili nikoli opečeni, a smo veliko na soncu. Razvoj predrakavih sprememb ploščatoceličnega raka je namreč povezan s kumulativnim odmerkom sončnega sevanja, prav tako pa tudi z dolgotrajno izpostavljenostjo mineralnim oljem na delovnih mestih in pri onkoloških bolnikih. Pojavljati se začne po 50. letu na delih telesa, ki so najbolj dolgotrajno izpostavljeni soncu: na lasišču, obrazu, na vrhu uhljev, hrbtišču rok. Če so uspešno zdravljene predrakave spremembe, se rak ne razvije.
Kako opazimo predrakave spremembe, ki so potrebne zdravljenja?
»Koža je najprej malo pordela, na istem mestu se pojavlja krasta velikosti do enega centimetra. Kadar to opazimo, je treba iti k zdravniku. Če so spremembe posamične, jih zdravimo z zamrzovanjem, če pa jih je več skupaj, kar je bolj običajno, pa s fotodinamično metodo. Najprej spremenjeno kožo namažemo, nato pa obsvetimo z rdečo svetlobo. Podobno metodo za aktinično keratozo smo uporabljali že prej, a sta novo mazilo in svetilka bolj učinkovita, kar pomeni, da bolnika hitreje pozdravimo, predrakave spremembe pa se manjkrat ponovijo,« je povedala zdravnica Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, in dodala, da uporabljajo novo svetilko in mazilo okoli dva meseca.
Izboljšano zdravljenje predrakavih sprememb s fotodinamično terapijo je dostopno Slovencem v štirih centrih, in sicer poleg omenjenega UKC Ljubljana še v Derma centru Maribor, v UKC Maribor in v celjski bolnišnici.
Sedem mesecev
»Ocenjujemo, da bo v prvem letu po uvedbi takšno zdravljenje potrebovalo okoli 200 bolnikov, strošek bo okoli 45.000 evrov. Zdravilo je financirano skupaj s storitvijo v okviru dnevne bolnišnične obravnave.« Kot je povedala Tanja Planinšek Ručigaj, pregledajo v UKC vse dermatološke bolnike s spremembami kože, ki imajo napotnico z oznako nujno, v mesecu dni, čakalna doba na prvi dermatološki pregled za nenujne bolnike (z oznako hitro ali redno) pa je od sedem do osem mesecev. To je preveč, saj bi morali priti tisti, ki imajo oznako hitro, na vrsto v treh mesecih, bolniki z oznako redno pa v šestih mesecih.
