Zdravnik, ki je bil na mesec v službi 350 ur
Ali je sploh kaj spal? Kako je tak »nadčloveški« ritem sploh mogoč?
Odpri galerijo
Zdravnik urgentne medicine in direktor Matej Rubelli Furman je kos nadpovprečnim obremenitvam. FOTO: osebni arhiv
Ljubljana – Eden od rekorderjev, ki je v službi preživel tudi po dobrih 16 ur na dan, je Matej Rubelli Furman, zdravnik urgentne medicine in direktor ZD Ilirska Bistrica. Ali je sploh kaj spal? Kako je tak »nadčloveški« ritem sploh mogoč?
Medtem ko so njegovi kolegi na mesec povprečno opravili skupaj okoli 210 ur (redne ure v ambulanti, dežurstva in nadure), je bil on navzoč še 140 ur več. Delovniki s 350 urami na mesec so bili po njegovih pojasnilih izjema. To se je dogajalo ob večjem in daljšem pomanjkanju zdravnikov.
Rekordnih 350 delovnih ur Rubelli Furman ni opravil le kot zdravnik, ampak tudi kot poslovni in strokovni direktor zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ter koordinator projektne skupine v okviru čezmejnega evropskega projekta. Zdravniške ure je opravljal v času dežurstva, ki je drugačno od rednega dela v ambulanti družinske medicine, kjer njegovi kolegi in kolegice obravnavajo tudi do sto pacientov na dan. »Nočna dežurstva so pri nas relativno mirna, saj naš zdravstveni dom spada med manjše v Sloveniji in pokrivamo ruralno področje,« je povedal Rubelli Furman. V času nočnega dežurstva imajo zelo malo nujnih primerov – peščico v primerjavi z večjimi zdravstvenimi domovi, kjer zdravniki med dežurstvom stalno delajo. »Po mirnem dežurstvu je sledilo nekajurno administrativno delo na upravi, kar po nekajletnih izkušnjah res ne pomeni večjega psihofizičnega bremena,« je bil jasen sogovornik.
Ekstremne delovnike je opravljal v mesecih z najvišjim načrtovanim mesečnim fondom ur (184) in med počitnicami, dopusti ter prazniki, kar je zelo vplivalo na število dežurstev in nadomeščanja kolegov. Povprečno je sto ur opravil kot poslovodja, okoli 30 ur pa kot strokovni vodja zavoda. Nekaj deseturnega nadurnega dela zunaj rednega delovnega časa je bilo namenjenega delu v evropskem projektu, preostale opravljene ure pa so se nanašale na nočna dežurstva.
Dodati je treba, da sogovornik dela še v ZD Koper, kjer je zaposlen v manjšem deležu.
Do tega, da je občasno vključen v delo nujne medicinske pomoči (NMP) in dežurne službe, je privedlo večletno pomanjkanje zdravniškega kadra v ZD Ilirska Bistrica. »V nasprotnem primeru ne bi mogli zagotoviti dežurne službe ponoči, ob koncih tedna in ob praznikih. Nezagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva bi imelo za lokalno skupnost katastrofalne posledice,« pojasnjuje direktor.
Razpis za zaposlitev dveh zdravnikov za delo na urgenci imajo objavljen že več mesecev, vendar se niso prijavili ustrezni kandidati. Rubelli Furman pravi, da je imel v zvezi s tem le nekaj ustnih kontaktov: »Večino zdravnikov moti, da smo zelo oddaljeni od večjih mest, in se niso pripravljeni voziti tako daleč ali se celo preseliti v naše kraje, kljub naši in občinski pomoči pri iskanju občinskih stanovanj z znižanimi najemninami.«
Med zavodi, v katerih so zdravniki delali več kot 350 ur na mesec, so še UKC Ljubljana, ZD Murska Sobota, Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta, SB Trbovlje, SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, ZD Litija, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ZD Radlje ob Dravi, UKC Maribor in ZD Koper. Na pojasnila določenih ustanov o tem, kdo so najbolj obremenjeni zdravniki, še čakamo. V ZD Koper so povedali, da pri njih ni zaposlen nihče, ki bi imel toliko opravljenih ur na mesec. »Skoraj vsi zdravniki in tudi medicinske sestre imajo nekaj nadur, saj morajo dežurati, vendar teh dežurstev ni več kot trikrat na mesec, to je največ 33 nadur,« je zapisala strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak.
Medtem ko so njegovi kolegi na mesec povprečno opravili skupaj okoli 210 ur (redne ure v ambulanti, dežurstva in nadure), je bil on navzoč še 140 ur več. Delovniki s 350 urami na mesec so bili po njegovih pojasnilih izjema. To se je dogajalo ob večjem in daljšem pomanjkanju zdravnikov.
Dežurstva kot počitek
Rekordnih 350 delovnih ur Rubelli Furman ni opravil le kot zdravnik, ampak tudi kot poslovni in strokovni direktor zdravstvenega doma Ilirska Bistrica ter koordinator projektne skupine v okviru čezmejnega evropskega projekta. Zdravniške ure je opravljal v času dežurstva, ki je drugačno od rednega dela v ambulanti družinske medicine, kjer njegovi kolegi in kolegice obravnavajo tudi do sto pacientov na dan. »Nočna dežurstva so pri nas relativno mirna, saj naš zdravstveni dom spada med manjše v Sloveniji in pokrivamo ruralno področje,« je povedal Rubelli Furman. V času nočnega dežurstva imajo zelo malo nujnih primerov – peščico v primerjavi z večjimi zdravstvenimi domovi, kjer zdravniki med dežurstvom stalno delajo. »Po mirnem dežurstvu je sledilo nekajurno administrativno delo na upravi, kar po nekajletnih izkušnjah res ne pomeni večjega psihofizičnega bremena,« je bil jasen sogovornik.
Ekstremne delovnike je opravljal v mesecih z najvišjim načrtovanim mesečnim fondom ur (184) in med počitnicami, dopusti ter prazniki, kar je zelo vplivalo na število dežurstev in nadomeščanja kolegov. Povprečno je sto ur opravil kot poslovodja, okoli 30 ur pa kot strokovni vodja zavoda. Nekaj deseturnega nadurnega dela zunaj rednega delovnega časa je bilo namenjenega delu v evropskem projektu, preostale opravljene ure pa so se nanašale na nočna dežurstva.
Dodati je treba, da sogovornik dela še v ZD Koper, kjer je zaposlen v manjšem deležu.
Kritično pomanjkanje kadra
Do tega, da je občasno vključen v delo nujne medicinske pomoči (NMP) in dežurne službe, je privedlo večletno pomanjkanje zdravniškega kadra v ZD Ilirska Bistrica. »V nasprotnem primeru ne bi mogli zagotoviti dežurne službe ponoči, ob koncih tedna in ob praznikih. Nezagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva bi imelo za lokalno skupnost katastrofalne posledice,« pojasnjuje direktor.
Razpis za zaposlitev dveh zdravnikov za delo na urgenci imajo objavljen že več mesecev, vendar se niso prijavili ustrezni kandidati. Rubelli Furman pravi, da je imel v zvezi s tem le nekaj ustnih kontaktov: »Večino zdravnikov moti, da smo zelo oddaljeni od večjih mest, in se niso pripravljeni voziti tako daleč ali se celo preseliti v naše kraje, kljub naši in občinski pomoči pri iskanju občinskih stanovanj z znižanimi najemninami.«
Za delo na urgenci bi potrebovali najmanj štiri dodatne zdravnike na mesec s polnim delovnim časom. Ker jih ni, je oteženo tudi delo družinskih ambulant. Zaradi pokrivanja potreb na urgenci je v svoji ordinaciji stalno odsoten 1,5 zdravnika družinske medicine. Od 8,5 stalno zaposlenih družinskih zdravnikov jih le 6,5 izpolnjuje pogoje za delo v času dežurstva: dve zdravnici sta ga oproščeni zaradi starostnih omejitev, ena zaradi invalidskega statusa, ena pa je zaposlena zgolj polovično. Od dveh specializantk lahko dežura le ena.
Med zavodi, v katerih so zdravniki delali več kot 350 ur na mesec, so še UKC Ljubljana, ZD Murska Sobota, Univerza v Ljubljani – Medicinska fakulteta, SB Trbovlje, SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, ZD Litija, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, ZD Radlje ob Dravi, UKC Maribor in ZD Koper. Na pojasnila določenih ustanov o tem, kdo so najbolj obremenjeni zdravniki, še čakamo. V ZD Koper so povedali, da pri njih ni zaposlen nihče, ki bi imel toliko opravljenih ur na mesec. »Skoraj vsi zdravniki in tudi medicinske sestre imajo nekaj nadur, saj morajo dežurati, vendar teh dežurstev ni več kot trikrat na mesec, to je največ 33 nadur,« je zapisala strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak.
