Zdravniki pred etičnimi vprašanji

Ljubljana – Zdravstveno osebje išče odgovore na etične dileme tudi pri komisijah za medicinsko etiko, ki delujejo v okviru bolnišnic. Kako pogosto, smo preverili v letnih poročilih o delu teh komisij v UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Na delo komisije za medicinsko etiko ljubljanskega kliničnega centra (KME UKCL) smo postali pozorni ob aferi s kalijem, ko sta se nanjo obrnila zdravnik Ivan Radan in njemu nadrejeni Viktor Švigelj. Predsednik komisije Štefan Grosek se po Radanovem pripovedovanju ni odzval; v zvezi z zgodbo, ki mu jo je predstavil, si je vzel čas za premislek.

Večino članov KME smo vprašali, ali so bili seznanjeni z obiskoma Radana in Šviglja in ali so njune dileme morda obravnavali na seji ali dopisno. So kasneje govorili o razlogih, ki so predsednika komisije vodili, da si je vzel čas za premislek, in to problematizirali? Vprašani člani KME so se zavili v molk, češ, naj se obrnemo na stike z javnostjo UKC, saj oni raziskovanje Radanovega primera prepuščajo organom pregona. Zgovoren je bil le član KME Urh Grošelj, ki je povedal, da je za to zadevo izvedel šele iz medijev. Tudi o Radanovem obisku pri Grosku in zaporedju dogodkov. »V Groskovem ravnanju težko najdem kaj oporečnega, saj sta bila s članom komisije Blažem Ivancem prva, ki sta sprožila razplet pri pristojnih,« je pojasnil Grošelj.

Nezaupljivost do predsednika

Naloga etičnih komisij v zdravstvu je pomoč pri reševanju etičnih dilem, ozaveščanje o tem, kaj je prav in kaj narobe, pomirjanje napetosti zaradi nasprotnih stališč pri zdravljenju, piše na spletni strani UKCL. KME je bila, tako kot v drugih večjih zdravstvenih institucijah, ustanovljena z namenom, da bi etične dileme pomagali strokovno in pravično odpravljati znotraj ustanov, zato so vanjo imenovali strokovnjake z različnih področij. Ti so imeli v UKCL v drugi polovici leta 2013 pet dveurnih sestankov. Izdelali so mnenje o vpogledu magistra farmacije v zdravstvu v medicinsko dokumentacijo pacienta in mnenje o nemedicinskih cirkumcizijah pri dečkih. Ukvarjali so se s programom za izobraževanje iz medicinske etike zaposlenih v kliničnem centru, sodelovali pa so še v delovni skupini za pripravo smernic o etičnih načelih pri odločanju o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnikov v intenzivni medicini.

Z ugovorom vesti, ki so ga uveljavljali zdravniki enote za intenzivno terapijo pri kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo na ljubljanski pediatrični kliniki, se niso ukvarjali. Zdravniki so ga zaradi razsežnosti problema – program kirurškega zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako je državnega pomena – vložili na republiško KME. A o tem se s člani matične KME niso niti posvetovali. Zakaj? Kot nam je uspelo izvedeti, je bil vzrok ta, da o bolnišnici KME niso imeli nobene relevantne informacije. Vedeli so le, da je njen predsednik Grosek, ki pa ga je na ta položaj imenovala tedanja strokovna direktorica UKC Brigita Drnovšek Olup, ki je kljub večletnim opozorilom vzdrževala sporni program otroških srčnih operacij. Grosku niso zaupali, saj je podporo tedanjemu programu izrazil na več strokovnih sestankih in se poleg Ivana Vidmarja, predstojnika kliničnega oddelka za otroško kirurgijo, vzdržal pri uveljavljanju ugovora vesti.

Skopa poročila

Kot je razbrati iz strokovnega poročila o delu KME UKCL, drugi zdravniki leta 2013 niso imeli posebnih dilem glede svojega dela. Tudi leto kasneje očitno ne. Podatka o tem, kolikokrat konkretno so imeli člani opraviti s situacijami podpore zdravstvenim delavcem, ki so se znašli v osebni stiski zaradi etičnih in drugih sporov, v poročilu za leto 2014 ni, pa čeprav se je zgodil »primer Radan«.

Iz poročila za lani tako izhaja zgolj, da so se člani komisije, ki delajo brezplačno, sestali na sedmih sejah. Pripravili so dve okrogli mizi, soorganizirali drugi simpozij o etiki v medicini, nadaljevali sodelovanje v zgoraj omenjeni delovni skupini ter prijavili projekt razvoja KME UKCL in področja klinične etike.