Nasilje v bolnišnicah: policisti lahko izrečejo globo med 250 in 1250 evri

V večini slovenskih bolnišnic občasno beležijo primere verbalnega ali fizičnega nasilja.

Objavljeno
29. avgust 2016 16.23
jsu*Stavka zdravnikov
Milena Zupanič, A. S. H., STA
Milena Zupanič, A. S. H., STA

 

Bolnišnice ne smejo postati varnostne trdnjave, ampak moramo izboljšati varnostno kulturo. Tako varnostnih naprav v bolnišnicah za sedaj ne bo, pač pa bodo zaposlene usposobili za ukrepanje ob nasilnih incidentih, več se bodo posvečali partnerskim odnosom med bolniki in osebjem, več pa bo tudi varnostnikov, predvsem na urgencah, kjer je incidentov največ, je povedala po sestanku z direktorji vseh slovenskih bolnišnic Sandra Tušar, generalna sekretarka na minstrstvu za zdravje. Sestanek je bil sklican zaradi varnosti v bolnišnicah po tragičnem dogodku v izolski bolnišnici prejšnji ponedeljek, ko je bolnik ustrelil zdravnika.

Globa za verbalno nasilje, žaljenje in grožnje je 250 do 1250 evrov.

Zaradi ustne grožnje z bombo so policisti morali prihiteti na polikliniko UKC Ljubljana že tri dni po tragičnem dogodku v Izoli. Poklical jih je varnostnik, potem ko je 67-letni moški, ki se je razburil in začel žaliti osebje, še zagrozil, da bo razstrelil UKC. Takšno ravnanje sodi pod kršenje javnega reda in miru. Možakarju so policisti izrekli globo 250 evrov. Pričakovati je, da bo tovrstnih ukrepanj vse več, dokler se ne bodo ljudje navadili, da bolnišnice niso prostor za reševanje frustracij.


Frustracija zaradi nesorazmerja med pričakovanjem o zdravstveni storitvi in tem, kar bolnik dobi, je temeljni razlog za nasilno vedenje pacientov, je dejala po včerajšnjem sestanku z direktorji državna sekretarka Sandra Tušar. Poudarila je, da so razlogi tudi globalni, saj mediji, prevsem televizije, vsak dan prikazujejo nasilje, krvave slike, slabe novice.


Nasilnih bolnikov vse več


Prav vse bolnišnice so v svojih poročilih zapisale, da se njihovi zaposleni srečujejo z verbalnim in fizičnim nasiljem bolnikov nad osebjem. Konkretno: lani so v UKC Maribor zabeležili 90 primerov verbalnega in 19 primerov fizičnega nasilja, v prvi polovici letošnjega leta pa 57 primerov verbalnega in osem primerov fizičnega nasilja pacientov nad osebjem, je dejal v. d. generalnega direktorja Janez Lavre.

V UKC Ljubljana prav tako beležijo porast nasilja bolnikov in stalna praksa je, da v takih primerih varnostnik kliče policiste, je povedal generalni direktor Andraž Kopač.

Direktor Klinike Golnik Matjaž Fležar je dejal, da v povprečju beležijo en nasilen primer na mesec. Rešujejo jih sami, »kakor vemo in znamo«.

Kot je dejal, bi morda morali okrepiti varnostne službe, morda bi potrebovali tudi neko usposabljanje s strani psihiatrov, kako se pogovarjati s takimi ljudmi. »A to je problem, za katerega vemo že vsaj 10 let,« je dodal Fležar.

Kot enega od možnih razlogov za nasilje bolnikov nad zdravstvenimi delavci Fležar vidi to, da »smo morda že dolga leta v ospredje postavljali pravice bolnikov, zelo malo pa se govori o pravicah zaposlenih in njihovi ogroženosti. Morda je zdaj čas, da spregovorimo še o tej drugi strani, da smo tako kot drugi javni uslužbenci, kot policija ali vojska, tudi mi morda izpostavljeni nasilju«.

Fležar si sicer želi jasna navodila za ukrepanje, pojasnila o pristojnostih pooblaščenih organov in navodila, kako to spremljati, »da bomo vedeli, kako varni smo na svojem delovnem mestu«.

Prvi mož Splošne bolnišnice (SB) Celje Marjan Ferjanc je pojasnil, da so se ob izolskem primeru globoko zamislili. »Take primere imamo tudi pri nas, a ne tako ekstremne. Večinoma gre za verbalno nasilje, imeli smo tudi dva ali tri primere fizičnega nasilja, za ugrize ali udarce s stolom.«

Motiv za strelski pohod 70-letnika v Izoli naj bi bila predolga čakalna doba na zdravljenje. Kot je dejal Ferjanc, so same čakalne vrste lahko le povod za take dogodke, vzroki pa so globlji. »Veliko tega izhaja iz kulture obnašanja,« je dejal Ferjanc, po oceni katerega se število takih primerov v zadnjih letih ne povečuje.

V Celju so po izolskem dogodku zaposlene znova opomnili na protokole ravnanja v primerih nasilja, v bolnišnici imajo zaposlenega tudi varnostnika.

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu je bilo po besedah generalne direktorice Zlate Štiblar Kisić nekaj primerov agresivnosti, a so vse uspeli rešiti z dialogom, da so se ljudje umirili. Pripravljen imajo tudi seznam ukrepov v morebitnem primeru nasilja.

V SB Brežice se s primeri nasilja soočajo le občasno. Kot je dejala direktorica Nataša Avšič Bogovič, zaposleni v primeru težavnih bolnikov ali svojcev običajno pokličejo policijo, ki se nemudoma odzove in pomaga rešiti položaj.

Zgolj zaradi primera iz Izole zaposlenih v Brežicah ni bolj strah, so pa prizadeti, je povedala Avšič Bogovičeva.

V SB Nova Gorica zaznavajo največ verbalnega nasilja, fizičnega pa manj, je pojasnila pomočnica direktorja za strokovno-medicinske zadeve Dunja Savnik Winkler. Ob prevzemu urgentnega centra so najeli zunanjo varnostno službo, sicer pa okrepitev fizičnega varovanja po njenem mnenju ni potrebna, ker večino sporov uspejo rešiti le z ustnim pogovorom. Savnik Winklerjeva meni, da morajo več delati na odnosih oz. na skrajševanju čakalnih vrst, »saj je to velikokrat razlog za nezadovoljstvo in negodovanje«.

 

Marjan Miklavčič: Medicinska sestra in zdravnik rizična poklica


Kako ravnati, če je grožnja z bombo, če grozijo zdravniku po socialnih omrežjih, če pusti nekdo omot na hodniku bolnišnice, je direktorjem bolnišnic včeraj spregovoril mag. Marjan Miklavčič, strokovnjak za varnost, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede. »Vsaka situacija je unikatna. Groženj ni mogoče preprečiti, a treba se je naučiti, kako ravnati, da bodo posledice čim manjše, da bodo zaposleni imeli občutek varnosti in bodo lahko skrbeli za paciente,« je dejal.


»Ko je človek pod pritiskom in v frustraciji zaradi bolezni, krivi za to ljudi okoli sebe. Povod za nasilno dejanje je trenutna odločitev: lahko čakalna doba, zdravniška napaka, slab odnos do pacienta. Razloge je treba počasi odpravljati. Bolniki bi morali vedeti, da z grožnjami in uboji ne bodo rešili svojega zdravja. Toda ko je človek v stiski, mu v borbi za življenje popustijo zavore. Poklic medicinske sestre in zdravnika je rizičen, ker se pri svojem delu srečujejo s takimi ljudmi,« je dejal Miklavčič.


Miklavčič je direktorjem bolnišnic ponudil pomoč pri sklepanju pogodb z zasebnimi varnostnimi podjetji, da bo pregledal, ali so varnostniki v resnici usposobljeni za delo. Smiselna se mu zdi uvedba stikal za zaposlene, da lahko s špritiskom na gumb neopazno prikličejo varnostnika, ta pa policijo. Predlagal je tudi majhen varnostni postopek: ob prihodu v bolnišnico naj pustijo bolniki in obiskovalci prtljago v omaricah.