Zdravniki se združujejo proti slabemu zdravstvenemu sistemu

Ljubljana – Zdajšnji javni zdravstveni sistem je slab za državo, slab za vse zaposlene in najslabši za paciente, je prepričana peterica slovenskih zdravnikov, med njimi tudi Erik Brecelj. Da bi izboljšali nevzdržno stanje, so se odločili za ustanovitev iniciative.

Pod iniciativo zdravnikov za transparentno in strokovno zdravstvo so za zdaj poleg dr. Breclja podpisani še Loredan Danijel Bešič (pobudnik), Nataša Fikfak, Miro Jurančič in Boštjan Lovšin. Dr. Loredan Danijel Bešič pravi, da na pobudo, s katero pozivajo k celoviti ureditvi sistema in nujni reformi zdravstva, že dobivajo dobre odzive – ne le med zdravniki, tudi širše.

Nad neurejene razmere

»Javno zdravstvo želimo vrniti uporabnikom – pacientom. Zdaj je namreč pomembno vse drugo, le pacienti ne,« poudarja dr. Bešič. Prepričan je, da sta konstruktivni pogovor in dogovor o racionalizaciji v zdravstvu nujna, vendar morata biti celovita in poglobljena, taka, ki bosta vodila v selektivno, razumno varčevanje, »ne pa v varčevanje kar povprek, tako kot se dogaja zdaj«. Kateri je bil ključni razlog, ki je narekoval zaživetje te pobude? »Želimo, da se končno pove, koliko javnega zdravstva na račun javne zdravstvene blagajne še zmoremo. Treba je začeti pravo reformo in končno načeti pogovor o meji med javnim in zasebnim ter postaviti jasno ločnico med obojim. Na vse navedeno zdravniki doslej nismo imeli oziroma nimamo nobenega vpliva. Z iniciativo pa želimo spodbuditi veliko več zdravnikov, njihove večine, ki dela veliko in dobro – čeprav so to prisiljeni početi v organizacijsko katastrofalno urejenem sistemu.«

Zaradi neurejenih in kritičnih razmer v slovenskem zdravstvu so se torej omenjeni zdravniki povezali; zdaj nameravajo tudi javno pojasniti, kako in zakaj želijo z aktivnim pristopom in sodelovanjem pospešiti odpravo anomalij v zdravstvu. Stanovske kolege bi radi spodbudili k aktivnemu reševanju javnega zdravstvenega sistema, da bi preprečili njegovo načrtno razgradnjo in privatizacijo, saj ta po njihovem prepričanju vodi v nepopravljivo škodo.

Nad anomalije tudi sindikat Praktik.um

Po prepričanju članov iniciative je med drugim treba na novo opredeliti delovanje javne zdravstvene zavarovalnice, zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam pa omogočiti konkurenčnost, kajti samo tako bo mogoče natančno določiti ceno posamezne storitve in posega ter omogočiti konkurenčnost med posameznimi deli zdravstvenega sistema. Sistem javnih naročil je treba prilagoditi novim evropskim direktivam in posledično zmanjšati ceno medicinskih materialnih stroškov za primerljive skupine posegov in dejavnosti. »Javna sredstva, pridobljena iz dela državljanov, namenjena zdravljenju bolnikov, se porabljajo netransparentno, brezplačen dostop do storitev javnega zdravstvenega sistema je za paciente čedalje težji, nosilci storitev javnega zdravstva pa na to nimamo vpliva. Zato opozarjamo na nekatera dejstva, zahtevamo pojasnila odgovornih in pričakujemo pospešene ukrepe za čimprejšnjo ureditev razmer v slovenskem zdravstvu,« opozarjajo pobudniki iniciative.

Sicer pa je v zdravniških krogih že nekaj časa opazno posebno razslojevanje oziroma predrugačeno iskanje zavezništev, prej navadno porazdeljeno med sindikat Fides, zdravniško zbornico in zdravniško društvo. Zdravniki družinske medicine, denimo, so pred kratkim ustanovili svoj sindikat, Praktik.um, ker hočejo doseči krepitev osnovnega zdravstva in tako preprečiti kolaps zdravstvene blagajne, povečati zanimanje za študij in delo v družinski medicini, opredeliti standarde obremenitev, ki bodo omogočali kakovostno skrb za bolnike, in, ne nazadnje, zmanjšati obolevnost in umrljivost zdravnikov, ki delajo na primarni ravni. Ti namreč zaradi kadrovskih stisk in posledične preobremenjenosti, »nadgrajene« še z nepotrebnimi administrativnimi obremenitvami, povprečno umirajo od pet do sedem let bolj zgodaj kot drugi zdravniki, družinske zdravnice pa 15 do 25 let prej kot preostale Slovenke, opozarjajo v Praktik.umu.

Ne konkurenca, zavezništvo

Tako predstavniki iniciative kot sindikata Praktik.um so se včeraj sestali z vodstvom sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je za Delo napovedal, da bo delovanje združenj zdravnikov potekalo v sozvočju, saj se zavzemajo za enake cilje, njihova vizija pa je tako rekoč identična.

»To je demokracija. Ustanavljanje novih sindikatov in združenj, ki želijo, tako kot mi, preprečiti erozijo zdravstvenega sistema, ni in ne more biti prav nič slabega. Zato jih ne razumemo kot konkurenco, ampak kot zaveznike. Cilji, med katerimi sta ključna ohranitev javnega zdravstva in transparentnost financiranja, so že od nekdaj vgrajeni tudi v delovanje Fidesa,« pravi Kuštrin.

Ni dvoma, da bo o vsem tem govor tudi v pogajanjih o novi kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, h katerim namerava vlado pozvati Fides. V spremenjena razmerja želi sindikat umestiti tudi večplastno merilo za produktivnost, ki ne sme biti omejeno le na število opravljenih storitev, ampak mora upoštevati tudi rezultate zdravljenja, izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja, skrajševanje ležalnih dob, uravnoteženje stroškov ter učinkovitosti in zmanjšanje števila nepotrebnih storitev. To merilo bo uokvirjeno s standardi in normativi za zdravniško delo, ki so že dolgo pripravljeni in umeščeni celo v koalicijski dogovor, a še niso uveljavljeni.