Tiskane izdaje
Zdravniki pod vodstvom zdravniškega sindikata Fides stavkajo tako, da delajo »le« 40 ur na teden, kot tudi sicer vsi drugi zaposleni ljudje. Ne delajo nadur in čezmernega dela, kar pa je nujno za zagotavljanje neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva. V prvih dneh stavka za večino bolnikov zato ne bo opazna, težave pa bodo nastale konec tedna, ko bodo v glavnem vsi zdravniki kvoto 40 ur na teden izpolnili. Najožje grlo so anesteziologi. Da bi lahko oskrbovali nujne operacijske dvorane tudi ponoči in konec tedna, nenujne operacije v UKC Ljubljana in UKC Maribor odpovedujejo, četudi ljudje čakajo nanje leto dni. Posledice stavke so že opazne tudi v ptujski bolnišnici in v drugih manjših enotah, kjer je zdravnikov malo.
Sprememba nujne pomoči
Stavkajo tudi družinski zdravniki, ki so organizirani v sindikatu Praktik.um, je povedal predsednik tega sindikata, zdravnik koncesionar Igor Muževič. Danes zjutraj je z ministrico Milojko Kolar Celarc podpisal dogovor o ločenih zahtevah družinskih zdravnikov, v katerem je ministrica obljubila, da bo spremenila pravilnik o nujni pomoči, a to ne bo vplivalo na stavko, je dejal Muževič. Bitko za glavarino družinskih zdravnikov je prepustil Fidesu.
»Zdravniški poklic je specifičen. Ljudje ne razumejo, kolikšni so naši vložki. Ogromno moramo delati, da lahko zagotavljamo 24-urno oskrbo. Smo edina poklicna skupina, ki je za svoje delo kazensko odgovorna. Mi nismo krivi za zdravstveni sistem,« je dejal Milenko Stanković, predsednik Fidesa UKC Ljubljana. V četrtek bo tam zbor zdravnikov. Ministrica Milojka Kolar Celarc zdravnikov še ni obvestila, kdaj se je pripravljena naprej pogajati. Fides bo o zaostritvi stavke odločal v petek.
Nenujne operacije v Ljubljani in Mariboru že odpovedujejo
Začetek zdravniške stavke po pričakovanju ni pustil večjih posledic. V nekaterih bolnišnicah so začeli odpovedovati operacije, na Ptuju svarijo pred kolapsom, drugod pa še ne opažajo večjih zapletov. Ti bi se lahko pojavili, če bo stavka trajala dlje časa.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je danes odpadlo od 30 do 40 operacij, sicer je delo potekalo nemoteno. Mnogi pacienti zato stavke sploh niso opazili, velika večina tistih, s katerimi smo se pogovarjali, pa jo podpira, saj si želijo, da bi zdravniki imeli več časa zanje.
Med njimi je Milena Čuvić, 58-letnica, ki je te dni zaradi poškodbe hospitalizirana. Ker zdravniki na svojih plečih nosijo veliko odgovornost, meni, da si zaslužijo višje plače. Več časa za paciente podpira tudi 54-letna Marica Magdič, bolj skeptična je do višje plače, saj kot zdravstvena delavka želi, da bi najprej poskrbeli za tiste, ki imajo tako nizke plače, da komaj preživijo skozi mesec.
Ker nameravajo zdravniki delati po 40 ur na teden, stavka ta teden še ne bo imela posledic. Prihodnji teden pa se bodo razmere lahko poslabšale, zato bodo prešli na spremenjen režim. Če bo stavka trajala še dlje, bodo lahko zagotavljali le nujne storitve.
Tudi v zdravstvenih domovih po Ljubljani za zdaj ni težav. Mag. Rajko Vajd, predstojnik enote Center (Zdravstveni dom Ljubljana), pojasnjuje, da so delo organizirali tako, da poteka nemoteno in da pacienti še niso začutili stavke na svoji koži. »Pritožb ni, če bo stavka trajala dalj časa in se bo pokazala kakšna anomalija, jo bomo pa uredili,« napoveduje Vajd.
Podpora pacientov, ki se večkrat zdravijo
Stavka tudi večina zdravnikov Splošne bolnišnice Celje. Na stavko so se pripravili in predvidevajo, da bo v operacijskih dvoranah zaradi nezadostnega števila anesteziologov okoli 30 odstotkov manj operacij, ambulantno delo na internističnem ambulantnem področju se bo zmanjšalo za okoli 20 odstotkov, prav tako naj bi bilo okoli 20 odstotkov manj opravljenega dela na operativnem ambulantnem področju. Skladno z načrtom bo zagotovljeno delo na pediatričnem in ginekološkem področju, na skupnih področjih bo delo potekalo brez motenj.
Že pred začetkom stavke so odpovedali paciente, ki so bili danes naročeni na popoldansko operacijo. Prav tako so začeli obveščati paciente, katerih obravnava bo odpadla zaradi spremenjene organizacije dela. Tisti, ki obvestila o odpovedi obravnave ne bodo prejeli, bodo kljub stavki zdravnikov obravnavani.
V bolnišnici omejitve, v zdravstvenih domovih še ne
V Splošni bolnišnici (SB) Jesenice so za zdaj omejili zgolj ginekološke preglede, a se bodo najkasneje prihodnji teden, če se bo stavka nadaljevala, pokazale večje težave, pravi direktor dr. Janez Poklukar. Težave se bodo poglabljale po vsakem koncu tedna, ko zdravniki opravljajo dežurstva in si nabirajo delovne ure. V tej bolnišnici zdravniki opravijo od 200 do 270 ur dela na mesec, je povedal Poklukar. Koliko zdravnikov od 117 stavka, dr. Andrej Rupel, vodja stavkovnega odbora, ni hotel povedati, ker da gre za poslovno skrivnost. Za danes so odpovedali ginekološki operativni program, odpovedi delovanja ambulant pričakujejo prihodnji teden.
Veliki zdravstveni domovi, kjer ne opravljajo urgentne službe, bodo zdržali. Manjšim zdravstvenim domovom z manj zdravniki, kakršen je blejski, in kjer vzporedno obravnavajo tudi uregnetne primere, bo zmanjkalo delovnih ur, opozarja dr. Leopold Zonik, direktor Zdravstvenega doma Bled. V jeseniškem zdravstvenem domu ambulante normalno delajo, direktor dr. Saša Letonja pa morebitne težave pričakuje šele čez teden ali dva.
Stavka le na papirju
»Bila sem pregledana kot običajno. Na triažo sem čakala pet minut, na urgenci sem bila eno uro,« je danes sredi dneva ob odhodu iz brežiške bolnišnice dejala Katja Klarič: »Če na vratih ne bi bilo obvestila oziroma ne bi o tem brala v medijih, za stavko zdravnikov ne bi vedela.«
Na prvi dan stavke zdravnikov - v brežiški bolnišnici s 335 zaposlenimi je 35 specialistov, 27 specializantov in štirje pripravniki - so bili skoraj vsi pacienti v Posavju deležni podobne izkušnje kot Klaričeva. Izjema so bili naročeni na ortopedsko ambulanto, je dejala direktorica zavoda Nataša Avšič Bogovič: »Vsi zdravniki so se pridružili stavki. Izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV) moramo zagotoviti, od 20 specialističnih ambulant, dispanzerja za ženske in fizioterapije pa danes ne deluje le ortopedska ambulanta. V sredo bo odpadla kirurška ambulanta, v prihodnjih dneh morda ortopedska.«
»V Brežicah večjih težav vsaj ta teden ne pričakujemo. Če bo stavka dolgotrajna, bodo lahko večje težave oziroma odpovedi specialističnih ambulant. Za bolnišnico bi to pomenilo izpad prihodka, za paciente pa podaljšanje čakalnih dob.«
V brežiškem zdravstvenem domu je delo potekalo še manj opazno kot na sekundarni ravni, je dejal direktor in zdravnik Miroslav Laktić: »Zdravniki stavkajo, a pacienti so pregledani. Ni pritožb. Vse paciente, ki so prišli do nas, smo pregledali.« Laktić je prepričan, da bi tudi v primeru bistvenega povečanja števila pacientov, recimo ob epidemiji gripe, v zdravstvenem domu pregledali vse paciente.
Najbolj alarmantno na Ptuju
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju se je za stavko odločilo vseh 40 zdravnikov. Zdravnik Borut Kostanjevec je povedal, da so glavni vzroki čezmerne obremenitve zaposlenih in slabe delovne razmere. »Ni prav, da zaradi pomanjkanja zdravnikov eden dela hkrati na več 'deloviščih'. Stavkamo, ker si tudi ormoški in ptujski bolnik zaslužita dobro zdravstveno obravnavo in oskrbo. Mi pa že ves čas delamo v kriznih razmerah. Delo smo organizirali tako, da lahko stavkamo mesec dni.« Direktor bolnišnice Andrej Levanič, ki dela tudi kot zdravnik, pa opozarja, da se sistem »že konec tega tedna lahko zruši«. Lahko se zgodi, da na katerem od bolnišničnih oddelkov ne bodo mogli organizirati 24-urne zdravstvene oskrbe. »Izpada dohodkov si ne moremo privoščiti. Doslej smo z večino letnih programov malo nad načrtom, tako da lahko preživimo le krajši izpad,« pravi direktor.
