Tiskane izdaje
Ljubljana – Na začetku maja smo v Delu objavili sestavek o pomembnem skrajšanju čakalnih dob za najbolj bolne revmatološke bolnike, Slovenija pa je po uspešnosti njihovega zdravljenja uvrščena v svetovni vrh. Zdravniku, ki se ukvarja s temi bolniki, zdaj grozi kazen inšpektorjev.
Inšpektorici zdravstvenega inšpektorata Nina Gajšek in Nataša Kotnik sta obiskali klinični oddelek za revmatologijo na začetku junija, natančno mesec dni po objavi članka, v katerem smo pisali, da prof. dr. Aleš Ambrožič med množico napotnic poišče vse bolnike s sumom na vnetno revmatično bolezen. Te bolnike nato pregledajo najpozneje v treh mesecih in jih takoj začnejo zdraviti, kar je zelo pomembno za uspešnost zdravljenja. Bolniki z nenevarnimi boleznimi morajo čakati dlje, tudi do 12 mesecev, saj je revmatologov premalo. Postopku se strokovno reče triaža, torej razvrščanje pacientov v skladu s strokovnimi kriteriji. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ta način celo pohvalila v državnem zboru.
Zdaj bo prof. dr. Ambrožič moral – kot vse kaže – plačati 400 evrov kazni. Inšpektorici sta namreč zapisali, da je zdravnik pri enem pacientu neustrezno dokumentiral spremembo stopnje nujnosti in o tem ni obvestil primarnega zdravnika, kakor bi v skladu z zakonom moral.
Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo UKC, pravi: »Inšpektorici sta v dveh dneh pregledali 2360 napotnic na prvi pregled in 11.385 napotnic na kontrolni pregled. Našli sta dve napaki. Eno pri prof. Ambrožiču, vodji ambulant, enem največjih strokovnjakov za antifosfolipidni sindrom v Evropi, drugo pri mlajši kolegici, ki je opravila ultrazvočni pregled matere neke druge zdravnice. Za pregled je bolnica imela mesec in pol staro napotnico, a je ni prinesla takoj in zato ni bila vpisana v čakalno knjigo. Prišla je, ko je bolečina postala zelo huda. Da bi moral zdravnik zaradi ene napake pri več tisoč pacientih plačati globo, je skrajno destimulativno za naše delo. Zadnjič me je klical kolega iz tujine, ker ni vedel, kaj storiti s svojim bolnikom. Odgovoril sem mu po telefonu. Tudi sam sem klical na Švedsko zaradi bolnika in tudi oni so takoj svetovali. Torej sta ta dva bolnika 'po telefonu preskočila vrsto'. Bom plačal kazen? Da pridejo inšpektorji z namenom kaznovati zdravnike ali sestre, je absurd. Kar se dogaja, je nekakšen mobing.«
Tomšič pravi, da bodo inšpekcijo tožili, če bo dr. Ambrožič dobil globo. Postopek še ni končan. Inšpektorji so letos po zakonu o pacientovih pravicah in pravilniku o čakalnih dobah oglobili 28 kršiteljev v zdravstvu.
Kaznujejo tudi tiste, ki prej zdravijo hudo bolne
Inšpekcija je nadzore čakalnih seznamov po zakonu o pacientovih pravicah opravljala v šestih bolnišnicah, pri 29 zasebnikih s koncesijo, enem zasebniku brez koncesije in v dveh zdraviliščih. Največ kršitev so ugotovili v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer »je bilo izdanih 16 odločb o prekršku, in sicer osmim odgovornim osebam kot neposrednim storilcem ter pravni osebi za vsako njeno odgovorno osebo. Skupaj je izrečena globa znašala 6000 evrov,« so zapisali v odgovoru Delu na zdravstvenem inšpektoratu.
Za kakšne prekrške je šlo, ali so jih naredili zdravniki ali morda sestre, ki skrbijo za čakalne sezname, nimamo podatkov. Globe so bile izrečene še v Murski Soboti in UKC Ljubljana (glej tabelo).
V UKC sta oglobljena zdravnika Janez Preželj in Katarina Kozamernik Mlekuž, zdravnica Mojca Jensterle Sever pa je dobila javni opomin. Vsi so zaposleni na endokrinološkem oddelku, ki na podoben način kot revmatologi (o revmatologih na 1. strani) uspešno skrajšujejo čakalne vrste, o čemer smo že pisali v Delu. Na kazni so se pritožili, strokovni direktor interne klinike prof. dr. Zlatko Fras pa je povedal, da so jih inšpektorji kaznovali, ker so na podlagi strokovnih kriterijev spremenili stopnjo nujnosti v dobro hudo bolnih.
Kaj pravijo inšpektorji?
Manca Uršič Rosas z zdravstvenega inšpektorata je pojasnila, da spada delo inšpektorjev v upravno-kaznovalno pravo. Inšpektorji ne pregledujejo strokovnih presoj zdravnikov, ampak se ravnajo dosledno po dveh členih zakona o pacientovih pravicah. »Zdravstveni inšpektorat začne postopke na podlagi prijav, svojih prejšnjih ugotovitev, ugotovitev drugih organov, institucij in poročanja medijev.« Letos so se posvetili pregledu čakalnih seznamov, iščejo pa kršitve po zakonu o pacientovih pravicah in pravilniku o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Iščejo torej »preskoke čakalnih vrst«, za kar je po zakonu zagrožena kazen od 400 do 4100 evrov za pravno osebo, od 400 do 2100 evrov za zdravstvenega delavca in od 100 do 1000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe.
Dorjan Marušič, avtor pravilnika: Pravilnik je treba nadgraditi
Zakon o pacientovih pravicah je bil sprejet leta 2008 (v času ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič), da bi omogočil »enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo«, nadgrajen pa je bil s pravilnikom o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki je bil sprejet leta 2010 v času ministra za zdravje Dorjana Marušiča.
»Kot minister sem si za poglavitni cilj naložil dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev. Pred tem so bili čakalni seznami neurejeni in dolgi. Urediti jih je bilo mogoče samo s pravilnikom, po katerem so bolniki obravnavani glede na nujnost obravnave. To je bil za zdravstvo zelo velik premik, zato smo v začetku s pomočjo zdravstvene inšpekcije izvedli na stotine ali celo tisoče inštruktažnih nadzorov, torej brez kazni. Šlo je za urejanje sistema. Ob predaji ministrstva je bil seznam čakajočih prek najdaljše dopustne čakalne dobe najkrajši. V tem smislu sem videl Slovenijo kot državo, ki bi lahko zdravila skladno z evropsko direktivo tudi tuje paciente. V vseh petih letih, odkar je bil sprejet, ni bila izvedena analiza, da bi videli, kje je pravilnik dosegel svoj namen in kje ne. To je dolga doba in pravilnik potrebuje nadgradnjo. Pri tem je nujno sodelovati s stroko, ki zanesljivo ve, kje bi bilo pravilnik mogoče izboljšati,« je povedal Dorjan Marušič.
