Zdravniku od 7,5 do 14 evrov neto na uro

Kdor bo delal več in bolje, bo zaslužil do 25 odstotkov več. Sindikat zdravstva Slovenije kritičen do dogovora.

Objavljeno
05. marec 2017 22.16
STAVKA ZDRAVNIKOV V UKC MARIBOR
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Ljubljana – Stavke zdravnikov­ danes ne bo, saj sta ministrica­ Milojka Kolar Celarc in predsednik Fidesa Konrad Kuštrin­ – kot je bilo napovedano – v soboto zvečer podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavke,­ ki vsebuje tudi aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Stavka je zamrznjena do 1. oktobra.

»Vesela sem, da smo parafirali tako aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, posebni del k tarifni pogodbi kot tudi sporazum o prekinitvi stavke s prilogami. Najpomembnejša je tista, ki podrobneje opredeljuje merila za vladni projekt skrajševanja čakalnih dob, večjo kakovost storitev in več časa za bolnike, s katerim bomo uvedli variabilno nagrajevanje po posebnih merilih tako za primarno kot sekundarno raven zdravstva,« je po podpisu ­dejala ministrica.

Več dela, več plačila

To pomeni, da bodo zdravniki, ki delajo več in bolje, nagrajeni z do 25 odstotki variabilnega dela plače, pri čemer bo 15 odstotkov za preseganje normativa, preostanek pa za večjo kakovost dela, je pojasnil Kuštrin in navedel, da se bodo v osnovnem zdravstvu šteli za preseganje, denimo, obiski na domu in manjši kirurški posegi, kar bo vplivalo na manj napotovanja v bolnišnice. Za sekundarno raven (bolnišnice) bo pod temi novimi pogoji izpeljan letošnji pilotni projekt skrajševanja čakalnih dob. Če se bo pokazalo, da so rešitve za nagrajevanje prave, jih bodo vgradili v nov zakon o upravljanju in vodenju zdravstvenih zavodov, je napovedala ministrica.

Sporazum poleg možnosti 25-odstotnega variabilnega dela plače vključuje še dogovor o spremembah pravilnika o plačilu za delo po podjemnih pogodbah ter o umiku pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Kolikšne bodo plače zdravnikov

Aneks h kolektivni pogodbi prinaša tudi na novo ovrednotena delovna mesta. Mladi zdravniki – specializanti – bodo po šestletnem študiju in strokovnem izpitu tako kot doslej začeli v 38. plačnem razredu, kar pomeni 1853 evrov bruto plače (11 evrov bruto na uro) oziroma 1201 evro neto (7,5 evra neto na uro). Novost je, da bodo v času specializacije napredovali. Po koncu 4- ali 6-letne specializacije – po specialističnem izpitu – bodo vsi zdravniki, tudi družinski, v 45. plačnem razredu (zdaj so bili družinski v 43.), to pomeni 2422 evrov bruto (1525 evrov neto). Po 12 letih delovne dobe bodo zdravniki in zobozdravniki napredovali v naziv višji specialist; prinesel jim bo dodatnih pet plačnih razredov (50. razred), kar pomeni plačo 2929 evrov bruto (1792 evrov neto ali 11,2 evra neto na uro). Zdravnik z vsemi napredovanji pred upokojitvijo lahko doseže 57. plačni razred, kar je 3814 evrov bruto oziroma 2247 evrov neto (to je 14 evrov neto na uro). To je za redno, 8-urno delo.

Skupni izračuni še neznanka

V javnosti še ni znano, kolikšna dodatna sredstva bodo potrebna za dogovorjeno. Za bolnišnično raven bo nekaj denarja iz naslova letošnjega projekta skrajševanja čakalnih dob, za katerega bo po besedah ministrice iz proračuna namenjenih dodatnih 36 milijonov evrov. Večina tega denarja bo seveda porabljena za materialne stroške, manjši del pa za plačilo dela.

Sporazum vključuje tudi dogovor o spremembah zakona o sistemu plač javnih uslužbencev. Če jih vlada ne bo izpeljala v šestih mesecih, bodo zdravniki 1. oktobra ponovno napovedali stavko. V soboto podpisan sporazum bo začel veljati šele, ko ga bo potrdila tudi vlada. Po besedah Milojke Kolar Celarc bo to v dveh tednih.

Prvi odzivi

V Sindikatu zdravstva Slovenije (SPUKC) ne delijo navdušenja nad v soboto parafiranim sporazumom med ministrstvom za zdravje in sindikatom Fides. Sprašujejo se, kako lahko ministrstvo velikodušno nagradi zdravnike, ostalo osebje pa »mirno spregleda«. Opozarjajo, da pri tem nihče ne omenja ostalih profilov v zdravstvu, med njimi torej medicinskih sester, strežnic, vzdrževalcev in zdravstvenih administratork.

To ne drži, saj je ministrica Milojka Kolar Celarc poudarila, da bodo v pilotnem projektu skrajševanja čakalnih dob dodatno plačevali vse osebje, ki bo sodelovalo pri skrajševanju čakalnih dob.