Zdravstvena oskrba migrantov še naprej iz proračuna

 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dosegel, da 250.950 evrov ne bo šlo iz zdravstvene blagajne

Objavljeno
29. januar 2016 16.38
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana – Zdravstvena oskrba migrantov na poti skozi Slovenijo bo še naprej v celoti financirana iz proračuna ministrstva za zdravje. Tako so odločili po sestanku med predstavniki ministrstva in ZZZS, ki so nasprotovali vladnemu sklepu, da bi zdravstvena blagajna prispevala za mlade zdravnike, ki bi delali v nastanitvenih centrih.


Razburjenje, ki ga je povzročil sklep vlade, po katerem bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) rezervirati 250.950 evrov za zaposlitev mladih zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom brez specializacije, ki bi delali v nastanitvenih centrih, se je poleglo. Pristojni na ministrstvu za zdravje in pri ZZZS so pred dnevi sedli za skupno mizo in se dogovorili, da teh začasnih zaposlitev, ki bi razbremenile zdravnike iz zdravstvenih domov, ne bo.

Kot smo poročali, od leta 2014 poteka pilotni projekt okrepljenih ambulant, pri katerem 70 mladih zdravnikov brez zaposlitve pomaga specialistom družinske medicine v zdravstvenih domovih. Namen ministrstva za zdravje je bil, da bi zdaj tem 70 dodali še 10 zdravnikov, ki bi jih angažirali po potrebi, pač zgolj v obdobju delovanja določenega nastanitvenega centra.

Eni o delu, drugi o storitvah

»Financiranje okrepljenih ambulant za nastanitvene centre pomeni izključno razbremenitev zdravnikov v zdravstvenih domovih, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč, tako za prebivalce na svojem območju kakor za migrante,« je tedaj pojasnila Dušanka Petrič z ministrstva za zdravje. Stroški dela zdravstvenih delavcev so po zakonodaji namreč na plečih zdravstvene blagajne.

Pri ZZZS se s tako razlago niso strinjali in na zadevo niso gledali skozi prizmo stroškov dela, temveč opravljenih storitev – zdravstvena blagajna je dolžna plačevati zdravstvene storitve samo za zavarovane osebe, ti mladi zdravniki pa bi opravljali storitve za ljudi, ki niso zavarovani. Za nujno zdravljenje oseb brez znanega bivališča in tujcev iz držav, s katerimi ni sklenjene mednarodne pogodbe, pa mora, po zakonu, plačati proračun. Zato so vladni sklep označili za nezakonit in hkrati ponazorili, da 250.950 evrov pomeni 55 operacij kolka ali 8000 specialističnih pregledov slovenskih zavarovancev. Zdaj torej ne bodo prikrajšani zanje.

Ministrstvo za zdravje je iz svoje proračunske postavke od 16. oktobra do 31. decembra 2015 zagotovil 492.593 evrov za zdravstveno oskrbo približno 21.000 prebežnikov.

Za 10 milijonov povračil

Skupni stroški vseh ministrstev in služb, povezanih z migrantsko krizo, na podlagi prejetih računov in stroškov dela so, po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ), lani, od septembra do 31. decembra, znašali 19,8 milijonov evrov. V ta znesek so vključeni tudi avtobusni in vlakovni prevozi do 30. oktobra 2015, in sicer v višini 1,5 milijona evrov. Za prevoze v novembru in decembru še ni podatkov.

MNZ se je že ob začetku migrantske krize za nujno finančno pomoč oziroma dodatna sredstva obrnilo na dva evropska sklada, in sicer Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklad za notranjo varnost (ISF). Evropska komisija je pred dnevi odobrila obe vlogi, s katerima bo Slovenija dobila dobrih 10 milijonov evrov za kritje stroškov v šestmesečnem obdobju, od septembra 2015 do marca 2016. Med njimi so stroški za najemnine za nastanitvene objekte (1,7 milijona), prevoze migrantov (810.000), nastanitev tujih policistov (2,9 milijona), plače policistov na meji (1,9 milijona), delovanje pomožne policije (1,6 milijona), za gorivo (720.000), čiščenje nastanitvenih prostorov (600.000), tople obroke policistov na meji (209.700). Za posredne stroške, kot so tehnična pomoč, nakup računalniške opreme, pisarniški material in podobno, bo namenjenih nekaj več kot 700.000 evrov.

Uprava za zaščito in reševanje RS pa je pridobila 1,5 milijona evrov iz Sklada za begunce in migrante (MRF) razvojne banke Sveta Evrope (Council of Europe development bank -–CEB). Z njimi naj bi kupili 100 mobilnih nastanitvenih enot, 10 sanitarnih enot,10 kombijev in tovorno vozilo.

Stroški zdravstvene oskrbe, vsaj za zdaj, torej niso bili povrnjeni iz nobenega evropskega sklada ali blagajne.