Tiskane izdaje
Ljubljana – Lahko se zgodi, da bo zdravstvena reforma predložena parlamentu – mimo ministrice. Dvanajsterica strokovnjakov z velikimi izkušnjami v zdravstvu in ekonomiji pripravlja svoja izhodišča za reformo, ki jo namerava predložiti politiki. Treba je naliti čistega vina, menijo.
V skupini sodelujejo Dušan Kidrič (upokojeni ekonomist iz Umarja, velja za »očeta« dopolnilnih zavarovanj), Martin Toth (zobozdravnik, upokojeni dolgoletni svetovalec direktorja ZZZS), dr. Marko Kranjec (upokojeni ekonomist, nekdanji guverner Banke Slovenija), France Cukjati (upokojeni zdravnik, SDS), Franc Košir (upokojeni pravnik, prvi direktor ZZZS), dr. Maks Tajnikar (prof. na ekonomski fakulteti, nekoč SD-jev minister za gospodarske dejavnosti), Dorjan Marušič (zdravnik, matematik, nekoč minister za zdravje, član strokovnega sveta pri generalnem direktoratu za zdravje v Bruslju), Matjaž Trontelj (Vzajemna, NSi), Ivan Gracar (Adriatic Slovenica), Janez Lavre (zdravnik, direktor UKC Maribor) in Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, ki skupino koordinira, ter pravnik Brane Dobnikar, generalni sekretar zbornice. Sestajajo se že skoraj leto dni z namenom, da pripravijo idejna izhodišča za reformo. Skupino nameravajo kmalu dopolniti še z nekaj člani, denimo s Samom Fakinom (zdravnik, direktor ZZZS v odhodu) in z Markom Bitencem (zdravnik, predsednik skupščine zdravniške zbornice). Za pobudnika skupine veljata Kranjec in Kidrič. Zakaj so se zbrali?
Potrebni veliki koraki
»Veliko ljudem ni vseeno za zdravstvo, a se na tem polju nič ne zgodi. Želimo si spremembe in pri tem bi radi bili zraven. Prebivalci moramo imeti javno zdravstveno službo. Vsakdo mora vedeti, kaj bo v njej dobil, koliko in na kakšen način bo plačal, da bo varen,« pojasni Dušan Kidrič in pri tem implicitno opozori na dejstvo, da ministrica največjih poznavalcev slovenskega zdravstva ni vključila v pripravo reforme. Poudari, da je ena glavnih tem zasebno zdravstvo, ki ga je treba urejati, ne pa ukiniti.
Tudi drugi sogovorci se strinjajo, da pripravlja ministrica spremembe tako, da o njih nihče ničesar ne ve, kar je za tako pomemben sistem, kot je zdravstvo, nedopustno.
»Ne vemo, kaj pripravlja vlada. Mednarodna analiza, ki jo je ministrica naročila in vključila v resolucijo, ne prinaša rešitev. V Sloveniji imamo stalno metodo, da se najprej napiše zakon, potem pa se razpravlja o tem, kaj je ideja. Naša ideja je, da dogovorimo iztočnice reforme, nato pa se angažirajo politične stranke. Če ne bo ministrstvo naredilo ničesar, bodo z zdravstveno reformo nastopile druge stranke,« pravi dr. Maks Tajnikar.
»Zdravje ne izbira politično. Zdravstvena reforma zato ne more biti projekt ene politične stranke, ampak celotne družbe. Povezati je treba vse dobro misleče in doseči nacionalni konsenz o prihodnosti zdravstva. Mi smo strokovna, ne politična skupina,« pojasnjuje Matjaž Trontelj, ki v NSi vodi strokovni svet za zdravstvo. Poudarja, da v NSi niso proti ministrici, ampak poskušajo delati dobro za ljudi.
Tudi Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, poudarja, da so v skupini veliki strokovnjaki, jasno pa je, da tudi interesi. Vsak ima tudi svoje politično prepričanje, a ravno vse te stvari je treba uskladiti. »Gre za nadaljevanje posveta o zdravstvu pri predsedniku republike Borutu Pahorju pred nekaj leti. Skupino smo sestavili, ko smo videli, da se zdravstvena reforma v rokah ministrice nikamor ne premakne. Brez dlake na jeziku se pogovarjamo, kam je treba peljati zdravstvo,« pravi Možina.
Kako bi preobrazili zdravstvo
»Koncesijski sistem je treba odpraviti, ker je zbezljal. Usmeritve, ki jih prinaša ministričina novela zakona o zdravstveni dejavnosti, niso v redu,« je dejal Ivan Gracar, ki kot nekdanji sodelavec zelo dobro pozna delo Milojke Kolar Celarc in meni, da iz njenih rok zdravstvene reforme ne bo. O tem so prepričani tudi drugi sogovorci.
»Ključna ugotovitev je, da je sistem nemogoče nadgraditi. Potrebna je celovita, sinhronizirana reforma. Ministrstvo pravi, da ima za celovito reformo premalo kadra, a kadra je v Sloveniji dovolj. Zavrnili smo politično preračunljivost. Ljudem je treba povedati, kako je,« je dejal Možina.
Prva, precej logična ugotovitev skupine je, da je s solidarno zbranimi sredstvi mogoče zagotavljati storitve le v obsegu, ki jih ta sredstva dopuščajo. Pravica, na katero je treba čakati 300 dni, ni nobena pravica. Predlagajo razdelitev pravic na dve košarici, ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo novega obveznega zavarovanja za košarico B. Med predlogi so še depolitizacija zdravstva, preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne gospodarske družbe, izenačitev javnih in zasebnih izvajalcev, odprava koncesij, preoblikovanje ZZZS in ustanovitev agencije za kakovost, ki bo izračunavala tudi cene zdravstvenih storitev.
