Zdravstveni zavodi lani z manjšo izgubo

Izboljšanje stanja je zgolj navidezno, skupni dolg se povečuje. V rdečih številkah je deset bolnišnic manj.

Objavljeno
12. marec 2015 22.05
lvi*stavka
Sandra Hanžič, notranja politika
Sandra Hanžič, notranja politika
Ljubljana – Poročilo o rezultatih lanskega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) kaže, da se je v primerjavi z letom 2013 njihova izguba bistveno zmanjšala, in to za dobrih 35 milijonov evrov. K temu so slabih 90 odstotkov prispevale bolnišnice.

Stanje se je izboljšalo zaradi nekoliko večjega obsega financiranja v zdravstvu kot leta 2013, pojasnjuje Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. A problemom še ni videti konca, saj se vrednost izgub, ki so se akumulirale, povečuje in je na zadnji dan preteklega leta znašala že 141 milijonov evrov; šest milijonov evrov več kot leto poprej.

Dolgovi so se povečali

Problematične so tudi neporavnane obveznosti JZZ, ki so se povečale za 12 milijonov evrov. Njihov obseg se je najbolj povečal v kategoriji zapadlosti nad 120 dni, to je za slabo tretjino več v primerjavi z letom poprej. Mezek razlaga, da so zlasti bolnišnice izgubo prenašale na dobavitelje, posledica pa so dolgovi dobaviteljem in le navidezno ugodnejši poslovni izid. Prav tako se povečuje stopnja odpisanosti sredstev JZZ; zaradi podfinanciranja sistema so amortizacijo prestavljali v tekoče poslovanje. Posebno alarmantna je, pravi Mezek, stopnja odpisanosti opreme, ki se vse od leta 2010 povišuje in je lani dosegla 83,4 odstotka.

Mezek priznava, da so rezultati resda nekoliko boljši, a to je le navidezna slika, saj se še vedno občutijo posledice manjšega financiranja zdravstva. Leta 2011 je zdravstvo izgubilo od 300 do 400 milijonov evrov, pozna se tudi vpliv nezadostnega kupovanja nove opreme: »Še kar nekaj let bo potrebnih, da se vrnemo na razmere, kakršne so bile v letih 2010, 2011.« Dodaja, da je skrb vzbujajoče, da smo pred leti pri opremi še sledili sodobnim trendom v tujini, danes pa za njimi zaostajamo.

Država naj poravna

In kaj pričakuje od pristojnih? »Država kot ustanoviteljica bi morala priznati podfinanciranje zdravstva in vse te izgube poravnati, saj so vzroki zanje zunaj vpliva menedžmenta.« Eden od vzrokov je, denimo, zniževanje cen zdravstvenih storitev.

Skoraj šestnajstmilijonski presežek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Metod Mezek ocenjuje pozitivno. Po njegovem je priliv vse večji, ker se pozna okrevanje gospodarstva. Misli pa, da bi bilo prav, če bi zavod delal nepridobitno in bi se vsi prilivi preusmerili nazaj v zdravstvo.

ZZZS pa je te dni tik pred sprejetjem splošnega dogovora za leto 2015, ki predvideva tudi več sredstev za skrajšanje čakalnih dob.

Presežek za pokrivanje starih izgub

Bolnišnica Murska Sobota je lani ustvarila 1,4 milijona evrov presežka, predvsem zaradi decembrskega plačila ZZZS, ki je znašalo 1,2 milijona evrov, piše v njihovem letnem poročilu, ki ga je predvčerajšnjim potrdil svet zavoda. Namenili so ga pokrivanju pretekle izgube. Zaradi višjega vrednotenja bolnišničnih storitev se je njihov likvidnostni položaj nekoliko izboljšal.

Načrtovani program v akutni bolnišnični dejavnosti so presegli za 2,7 odstotka, za prav toliko so v specialistični ambulantni dejavnosti zaostali za načrti. Po petih letih pogajanj so dosegli priznanje večje zahtevnosti pri bolnišnični obravnavi bolnikov.