Že tretje leto podaljšanje varčevanja

Sindikati nasprotujejo praksi vlade, da sprejema neusklajene predloge o zadevah, o katerih se še pogajajo.

Objavljeno
28. september 2016 21.50
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar med pogajanji s sindikati javnega sektorja. Ljubljana, Slovenija 1.decembra 2014.
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana – Čeprav pogajanja o postopnem sproščanju varčevanja v javnem sektorju še intenzivno potekajo, za zdaj še niti ne prav uspešno, je vlada v torek sprejela zakon, s katerim podaljšuje veljavnost ukrepov. A zagotavlja, da bo dogovor s sindikati upoštevan pri končnem besedilu.

»Na žalost je vlaganje neusklajenih zakonov praksa, ki jo je vlada v preteklosti že večkrat uporabila in ji mi nenehno nasprotujemo. Upali smo, da se letos to ne bo zgodilo, saj smo pogajanja začeli že zgodaj spomladi, a zaradi vladnega zavlačevanja pogovori še trajajo. Seveda pa se z vsebino zakona ne strinjamo,« je povedal Jakob Počivavšek, vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja, v odzivu na predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 ter drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17).

Na ministrstvu za javno upravo, kjer so predpis pripravili, so poudarili, da so predlog – čeprav ni usklajen z reprezentativnimi sindikati – vložili zdaj zaradi parlamentarnih rokov, ki jih morajo izpolniti. Utemeljujejo, da je za doseganje javnofinančnih ciljev za prihodnje leto treba zakon uveljaviti najpozneje 1. januarja 2017. Enako so podobna zakona, s katerima so podaljševali varčevalne ukrepe, ki so začeli veljati z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012, sprejeli tudi lani in predlani. Vsakič posebej so za stabilizacijo javnih financ o vsebini dosegli dogovor z sindikati.

Še naprej omejitve in zamrznitve

Besedilo zakonskega osnutka je takšno, kot je bil zadnji vladni predlog na pogajanjih, in pomeni podaljšanje vseh še veljavnih ukrepov iz podobnega zakona z letnico 2016, določa pa še zamik izplačil pri napredovanjih. Predlagajo torej nadaljnjo zamrznitev usklajevanja osnovnih plač, nadomestil plač funkcionarjem in javnim uslužbencem zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, omejitve sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, števila dni letnega dopusta, izplačila jubilejnih nagrad, prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Seveda ureja tudi štiri področja, ki so predmet pogajanj med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja: podaljšali bi omejitev izplačevanja redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela, izplačila napredovanj bi zamaknili v januar 2018, regres za letni dopust pa bi ostal znižan, a bi bil za tiste, ki ne prejemajo polnega, za 25 evrov višji kot letos, ostala bi tudi možnost nižjega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Višina vplačil kolektivnega pokojninskega zavarovanja bo določena z aneksom h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

Usklajevanje besedila bo v okviru pogajanj za ukrepe na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju. Na zadnjem srečanju minuli ponedeljek so vladni predstavniki sicer seznanili sindikaliste, da bodo vložili zakon.

Infografika: Delo

Malenkostna približevanja

»Zagotovili so nam, da bo drugačen dogovor s sindikati upoštevan pri končnem besedilu členov. Vsekakor pa predlog zakona ničesar ne prejudicira in še ne vpliva na potek pogajanj,« je komentiral Jakob Počivavšek.

V ponedeljek bosta obe strani spet sedli za skupno mizo. Tokrat bo spet vlada tista, ki bo predstavila svoj nasprotni predlog po tem, ko so sindikalisti na ponudbo o 25 evrov višjem regresu za letni dopust za tiste, ki še ne dobivajo polnega regresa, prejšnji teden odgovorili s približno enako majhnim korakom približevanja. Pripravljeni so popustiti pri obsegu mase za redno delovno uspešnost za leto 2017 – ta bi po zakonu morala znašati dva odstotka redne mase, sindikati pa so svoj prvotni predlog, da naj se zniža na en odstotek, zdaj znižali na 0,75 odstotka.

Seveda ni mogoče pričakovati, da bo to dovolj za doseganje kakršnegakoli sporazuma, vprašanje pa je, kaj bo tokrat ponudila vlada, saj njen glavni pogajalec Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, nenehno ponavlja, da so dosegli skrajne meje finančnega okvira države. Odprta ostajajo že prej omenjena štiri področja, ena glavnih točk nestrinjanja pa časovna dinamika. Sindikati vztrajajo, da se vsi načini varčevanja odpravijo do leta 2019, kot je bilo prvotno dogovorjeno, vlada pa bi obdobje rada podaljšala za še eno leto, ker javne finance, kljub izboljševanju gospodarskih razmer, še niso uravnotežene in porabimo več kot ustvarimo.

Proti enostranskim posegom

Kljub poudarjanju, da je razlog za vložitev zakonskega osnutka proceduralen in da ne bo vplival na potek pogajanj, bo najbrž imel določen psihološki učinek. Do zdaj je bila vladna stran tista, ki se ji je bolj mudilo in ji je bilo bolj v interesu, da bi bil sklenjen nekakšen sporazum – večina dogovorjenih ukrepov bi se brez njega namreč iztekla 31. decembra, njihova sprostitev pa bi pomenila, da bi se stroški dela v javnem sektorju leta 2017 povečali za 215 milijonov evrov, kot je predvideno. Skupaj bi torej znašali 325 milijonov evrov oziroma 7,4 odstotka več kot letos, že letos pa je masa za stroške dela za 235 milijonov evrov višja, kot je bila leta 2015. Kar bi se gotovo poznalo pri državnem proračunu. Če bi se zdaj zgodilo, da pogajalci ne bi dosegli točke, ko bi si lahko segli v roke, bi ta zakon takšno povečanje izdatkov preprečil.

»Če dogovora ne bo, bo to pomenilo enostranski poseg v pravice javnih uslužbencev in potem bi se mi odločali, kakšni bodo naši ukrepi,« je morebitni odziv sindikalne strani napovedal Počivavšek.