Že več kot dvesto okužb, a še nismo pri vrhu
Za mišjo mrzlico so letos testirali 516 vzorcev, kar 203 so bili pozitivni, zato je mogoče napovedati novo rekordno leto. Smrtnih primerov v zadnjih letih ni.
Odpri galerijo
Ne zadržujmo se na mestih, kjer so vidni ostanki iztrebkov glodavcev, tam ne kampiramo ali priredimo piknika. FOTO: Shutterstock
Za mišjo mrzlico je letos v Sloveniji zbolelo že več kot 200 ljudi, kar večkratno presega desetletno povprečje in se odraža v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov s to boleznijo v osrednji slovenski bolnišnici. Z diagnozo hemoragična mrzlica z renalnim sindromom se v UKC Ljubljana trenutno zdravi osem bolnikov, 70 so jih že odpustili. Posebnost tokratnega »mišjega leta«, ki je že hitro sledilo prejšnjemu rekordnemu 2019., je v tem, da žarišče okužb ni v vzhodni Sloveniji, ampak na zahodu in v osrednjem delu države.
Kot je na današnji izjavi za medije povedala Eva Grilc, epidemiologinja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah z največ okužbami izstopata Primorska in Notranjska, zadnja žarišča so okoli Idrije in Škofje Loke. Povprečna starost obolelih je okoli 50 let pri ženskah, pri moških nekoliko manj, 44 let.
Zadnje takšno mišje leto je bilo leto 2019, ko je bilo 252 primerov, letos jih je že več kot dvesto in to še ni končna številka, vrhunec bolezni pričakujejo šele z junijem in julijem, je napovedala Eva Grilc. »Šele v poznem poletju in jeseni se število primerov začne hitro manjšati, zato lahko pričakujemo, da bo letos glede na število prijav in obolelih rekordno leto.«
Edini laboratorij, ki pri nas diagnosticira to hantavirusno okužbo, je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Po besedah predstavnice inštituta Tatjane Avšič Županc so letos testirali že 516 vzorcev, od tega so bili 203 pozitivni, torej okoli 40 odstotkov. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala, enim od najpogostejših v Sloveniji, prenaša pa ga večinoma gozdna voluharica.
Drugi virus, sicer navzoč v državi, je Dobrava, vendar ga letos še niso zaznali, saj povzroča hujši potek bolezni (lahko tudi smrt); prenašajo ga rumenogrle miši. Teh primerov je bilo v zadnjih 38 letih, odkar diagnosticirajo to bolezen, vsako leto enako, kar pomeni, da epidemična leta ustvarja virus Puumala, je poudarila Tatjana Avšič Županc. Poleg diagnostike sars-cov-2 delo v laboratoriju, kot je dejala, letos torej kroji testiranje za mišjo mrzlico, toda te bolezni so že navajeni. Je pa res, da novega mišjega leta (navadno se pojavljajo v razmiku od tri do pet let) tako hitro niso pričakovali.
V zadnjih letih so več primerov okužb zaznali v vzhodni Sloveniji, zato so več bolnikov obravnavali v bolnišnicah v Mariboru in Murski Soboti, letos jih največ zdravijo v Ljubljani. Ta hip v UKC Ljubljana leži osem bolnikov s hemoralgično mrzlico, je povedala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike, skoraj 70 so jih že odpustili. Posamezne bolnike pošljejo tudi na nefrološko kliniko, kakšnih večjih zapletov do zdaj niso imeli. »Bolezen se kljub temu, da prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem dobro konča,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc.
Inkubacijska doba bolezni je lahko kar dolga, tudi do štiri tedne, običajno do 14 dni, jo je pa mogoče preprečiti. »Če ste delali ali se zadrževali na območju, kontaminiranem z iztrebki glodavcev, je treba biti pozoren na nenadno visoko vročino, mrzlico. Znaki, ki morda niso tako pogosti pri drugih virusih, so hude bolečine v mišicah in glavoboli, rdeče pikice na obrazu, pogost je moten vid. Nato lahko pride do odpovedi ledvic, sledi rekonvalescenca, najprej z velikim izločanjem urina in zlagoma okrevanje,« je opisala infektologinja. Ker zdravil pri nas ni, bolnike zdravijo podporno, v glavnem z nadomeščanjem tekočine, da vzpostavijo ravnovesje, da začno ledvice spet delati. Ne pozna primerov, da bi kdo bolezen dobil dvakrat; smrtnost je zelo nizka, v zadnjih letih ni tako rekoč nihče umrl, imeli so le en zaplet.
Posebnost letošnjega leta je tudi porušeno razmerje med obolelimi moškimi in ženskami. V prejšnjih letih je bilo to 1 : 5 ali 1 : 7 na račun moških, letos je 1 : 1,5. Povprečna starost pri moških 44 let in 50 pri ženskah pa kaže, da so starejše ženske očitno bolj marljive pri delih na vrtu, sklepa Tatjana Avšič Županc.
Letos je diagnostika sicer otežena zaradi covida-19, ki ima podobne simptome, vendar podatek, da je 40 odstotkov vzorcev pozitivnih, pove, da zdravniki zelo dobro ocenijo in posumijo na hantavirusne okužbe. Na pojav te mrzlice so jih že prej opozarjali, tudi ljudje sami so pozorni, a običajno so vsi ti bolniki najprej testirani na sars-cov-2, nato še pridejo na vrsto za hantaviruse in druge infekcijske bolezni, ki imajo podobne klinične znake.
Cepivo proti bolezni imajo sicer na Kitajskem, a še ni dokončno registrirano.
Kot je na današnji izjavi za medije povedala Eva Grilc, epidemiologinja Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah z največ okužbami izstopata Primorska in Notranjska, zadnja žarišča so okoli Idrije in Škofje Loke. Povprečna starost obolelih je okoli 50 let pri ženskah, pri moških nekoliko manj, 44 let.
Zadnje takšno mišje leto je bilo leto 2019, ko je bilo 252 primerov, letos jih je že več kot dvesto in to še ni končna številka, vrhunec bolezni pričakujejo šele z junijem in julijem, je napovedala Eva Grilc. »Šele v poznem poletju in jeseni se število primerov začne hitro manjšati, zato lahko pričakujemo, da bo letos glede na število prijav in obolelih rekordno leto.«
Pozitivnih okoli 40 odstotkov vzorcev
Edini laboratorij, ki pri nas diagnosticira to hantavirusno okužbo, je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Po besedah predstavnice inštituta Tatjane Avšič Županc so letos testirali že 516 vzorcev, od tega so bili 203 pozitivni, torej okoli 40 odstotkov. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala, enim od najpogostejših v Sloveniji, prenaša pa ga večinoma gozdna voluharica.
Drugi virus, sicer navzoč v državi, je Dobrava, vendar ga letos še niso zaznali, saj povzroča hujši potek bolezni (lahko tudi smrt); prenašajo ga rumenogrle miši. Teh primerov je bilo v zadnjih 38 letih, odkar diagnosticirajo to bolezen, vsako leto enako, kar pomeni, da epidemična leta ustvarja virus Puumala, je poudarila Tatjana Avšič Županc. Poleg diagnostike sars-cov-2 delo v laboratoriju, kot je dejala, letos torej kroji testiranje za mišjo mrzlico, toda te bolezni so že navajeni. Je pa res, da novega mišjega leta (navadno se pojavljajo v razmiku od tri do pet let) tako hitro niso pričakovali.
Večji pritisk na UKC Ljubljana
V zadnjih letih so več primerov okužb zaznali v vzhodni Sloveniji, zato so več bolnikov obravnavali v bolnišnicah v Mariboru in Murski Soboti, letos jih največ zdravijo v Ljubljani. Ta hip v UKC Ljubljana leži osem bolnikov s hemoralgično mrzlico, je povedala Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike, skoraj 70 so jih že odpustili. Posamezne bolnike pošljejo tudi na nefrološko kliniko, kakšnih večjih zapletov do zdaj niso imeli. »Bolezen se kljub temu, da prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem dobro konča,« je dejala Tatjana Lejko Zupanc.
Inkubacijska doba bolezni je lahko kar dolga, tudi do štiri tedne, običajno do 14 dni, jo je pa mogoče preprečiti. »Če ste delali ali se zadrževali na območju, kontaminiranem z iztrebki glodavcev, je treba biti pozoren na nenadno visoko vročino, mrzlico. Znaki, ki morda niso tako pogosti pri drugih virusih, so hude bolečine v mišicah in glavoboli, rdeče pikice na obrazu, pogost je moten vid. Nato lahko pride do odpovedi ledvic, sledi rekonvalescenca, najprej z velikim izločanjem urina in zlagoma okrevanje,« je opisala infektologinja. Ker zdravil pri nas ni, bolnike zdravijo podporno, v glavnem z nadomeščanjem tekočine, da vzpostavijo ravnovesje, da začno ledvice spet delati. Ne pozna primerov, da bi kdo bolezen dobil dvakrat; smrtnost je zelo nizka, v zadnjih letih ni tako rekoč nihče umrl, imeli so le en zaplet.
Previdno pri čiščenju kleti in delu v gozdu
Ker je bilo med okuženimi veliko gozdarjev in ljudi, ki so čistili doma, je Eva Grilc znova opozorila, da je treba biti previden pri opravilih v hiši in naravi. Mišja mrzlica se namreč prenaša z vdihavanjem prahu, v katerem so ostanki iztrebkov. Prostore, kjer so opazni iztrebki, je treba najprej temeljito prezračiti (vsaj 30 minut, medtem se v prostoru ne zadržujemo), se zaščititi z masko in zaščitno obleko. Potem prostore razkužimo, nato mokro očistimo prostore, in ne pometamo, da se ne dviguje prah. V naravi pa velja, da se ne zadržujemo na mestih, kjer so vidni ostanki iztrebkov, tam ne kampiramo ali priredimo piknika. Če se da, ne posedamo na tleh ali pijemo vode iz izvirov, je naštevala epidemiologinja. V kleteh je treba poskrbeti, da je hrana varno embalirana, da varno odstranjujemo organske odpadke in v naseljih redno izvajamo deratizacijo. Pozorni naj bodo tudi tisti, ki te dni iz kleti jemljejo spravljeno opremo za kampiranje, je dodala Tatjana Lejko Zupanc.Najprej posumijo na covid
Posebnost letošnjega leta je tudi porušeno razmerje med obolelimi moškimi in ženskami. V prejšnjih letih je bilo to 1 : 5 ali 1 : 7 na račun moških, letos je 1 : 1,5. Povprečna starost pri moških 44 let in 50 pri ženskah pa kaže, da so starejše ženske očitno bolj marljive pri delih na vrtu, sklepa Tatjana Avšič Županc.
Letos je diagnostika sicer otežena zaradi covida-19, ki ima podobne simptome, vendar podatek, da je 40 odstotkov vzorcev pozitivnih, pove, da zdravniki zelo dobro ocenijo in posumijo na hantavirusne okužbe. Na pojav te mrzlice so jih že prej opozarjali, tudi ljudje sami so pozorni, a običajno so vsi ti bolniki najprej testirani na sars-cov-2, nato še pridejo na vrsto za hantaviruse in druge infekcijske bolezni, ki imajo podobne klinične znake.
Cepivo proti bolezni imajo sicer na Kitajskem, a še ni dokončno registrirano.
