Tiskane izdaje
Radovljica – Po treh letih priprav so radovljiški občinski svetniki včeraj potrdil zadnji dokument za vzpostavitev 50 milijonov evrov vrednega lesnopredelovalnega centra. V javno-zasebnem partnerstvu bo po napovedih župana Cirila Globočnika na območju gramoznice zrasel najkasneje v dveh letih.
Kot pravi župan Ciril Globočnik, so za območje Graben ob radovljiški gramoznici in v neposredni soseščini zbirnega centra Radovljica, kamor želijo preseliti še radovljiško Komunalo, že pripravljeni prostorski akti, ki na površini devet hektarov omogočajo gradnjo večjega lesnopredelovalnega centra, v katerem bi odprli 50 novih delovnih mest.
S potrditvijo investicijskega elaborata za nov lesnopredelovalni center in potrditvijo odloka o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva bodo zaokrožili tri leta priprav, v okviru katerih so že sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za območje Graben kot tudi OPPN za ureditev dovozne ceste. Načrti občine so skladni s strategijo razvoja Slovenije, z akcijskim načrtom kmetijskega ministrstva za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 in z regionalnim razvojnim programom Gorenjske, trdi župan.
Les iz stokilometrskega kroga
V sklopu centra so predvideni skladišče hlodovine, žaga, sušilnica lesa in proizvodne linije za izdelavo končnih izdelkov; od gradbenega lesa in konstrukcijskega lesa za lesene hiše do lameliranega lepljenega lesa, križno lepljenih plošč ... V centru bodo na leto predelali do 300.000 kubičnih metrov lesa, ki ga bodo pridobivali iz gozdov na Gorenjskem oziroma z območja, ki je od Radovljice oddaljen do sto kilometrov. Samo na območju blejske enote zavoda za gozdove so letos že posekali okoli 300.000 kubičnih metrov drevja, večinoma smrekovega, ki ga je napadel lubadar. Takšen les ni primeren za zahtevnejše izdelke, lahko pa ga uporabljajo za izdelavo opažnih plošč v podjetju Lip Bled, je povedal vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek in dodal, da gre vsa boljša hlodovina v celoti v Avstrijo.
Odpadek v toploto
Pri obdelavi bo nastajal leseni odpad, ki ga bodo uporabili za proizvodnjo toplote, saj namerava občina ob centru zgraditi še kotlovnico na lesno biomaso. Del toplote bi porabili za obratovanje sušilnice lesa, del pa za daljinsko ogrevanje javnih objektov v Radovljici, pri čemer bo treba zgraditi še toplovod. Prav daljinsko ogrevanje na lesno biomaso je strateško pomemben del projekta lesnopredelovalnega centra, pravi župan.
»Vesel sem, da je za potencialne investitorje že vse pripravljeno,« je dejal Ciril Globočnik, ki pravi, da se potencialni investitorji že »zelo zanimajo« za sodelovanje. Andrej Avsenek županovega navdušenja ne deli in opozarja, da je trg lesnih (žagarskih) izdelkov zasičen, saj se tudi v lesno močno razviti Avstriji pojavljajo proste kapacitete. Hkrati bodo avstrijska podjetja pomembna konkurenca načrtovanemu centru v Radovljici, meni Avsenek, ki je prepričan, da bi za tako velik lesni center moral imeti še železniško povezavo.
Državno podjetje ne pozna načrtov občine
»Načrte župana podpiram, ker je ambiciozen in želi urediti neizrabljen prostor. Slovenija to potrebuje, čeprav bomo konkurenti na trgu hlodovine. A stvar bo resna šele, ko bo nekdo prišel z denarjem,« je dejal Alojz Burja, direktor Lipa Bled. Po njegovem bo 50 milijonov evrov premalo za vzpostavitev sistema iz nič, saj bodo sami za povečanje žage v Bohinju z zdajšnjih 75.000 kubičnih metrov na 150.000 do 200.000 kubičnih metrov porabili 13 milijonov evrov. Po njegovem bi za radovljiški center potrebovali 70 milijonov evrov.
Vsaj v začetnem obdobju bo center povzročil potres na trgu, saj bo ta toliko hlodovine na kratek rok težko zagotovil. »Tudi mi, ki delamo že 60 let, ne moremo kar tako dobiti pogodbe za dobavo lesa,« je opozoril Burja, ki ocenjuje, da bo 50 delovnih mest premalo.
V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), kjer nameravajo po državi vzpostaviti več lesnih centrov, pravijo, da načrtov občine ne poznajo, a pozdravljajo vsakršna prizadevanja, ki pripomorejo k vzpostavljanju oziroma razvoju gozdno-lesnih verig. S podrobnostmi okoli njih pa se menda še ne ukvarjajo, ker morajo »zagotoviti pogoje za izvajanje upravljanja in razpolaganja s skoraj 235.000 hektarov državnih gozdov«, ki so jih na začetku julija dobili v upravljanje.
