Zima preganja delovne zapore z avtocest

Ljubljana – S približevanjem zime in zimskih razmer na cestah v državni avtocestni službi končujejo sezono večjih obnovitvenih del na avtocestnem omrežju. Na letošnjem največjem gradbišču, na odseku Unec–Postojna, bodo, v upanju, da do takrat na cesti ne bo zimskih razmer, delali do 20. novembra.

Do zimske sezone so že ali pa še bodo v Darsu izvedli tri celovite obnove avtocestnih odsekov v skupni dolžini skoraj 26 kilometrov. Dela so že končana na delih odsekov vipavske hitre ceste H4 Ajdovščina–Selo, na gorenjski avtocesti bodo na odseku Hrušica–Lipce končana predvidoma v začetku novembra, na primorski avtocesti pa se bodo nadaljevala do 20. novembra.

Za zgornje tri odseke z obsežnejšimi obnovitvenimi deli bo Dars letos namenil približno 27 milijonov evrov. Generalno pa je v letošnjem planu za gradbena dela pri obnavljanju avtocest načrtovanih 36,9 milijona evrov, v tej vsoti so zajeti vsi stroški in druge manjše investicije, povezane z obnovami in naložbami v avtocestno omrežje.

Vremena sicer tako daleč vnaprej ni mogoče napovedati, običajne malo zanesljive spletne napovedi za letos v Postojni sneg napovedujejo šele konec novembra, nikakor pa ne bi bilo prvič, če bi Notranjsko pobelil že v začetku novembra. In tudi ne bi bilo prvič, če bi prav na odseku Unec–Postojna nastale značilne zimske težave z zdrsi neprimerno opremljenih vozil. Zakonsko je zimska oprema obvezna od 15. novembra, a tudi prej, če to zahtevajo razmere.

Obnove in vreme

V državni avtocestni družbi pojasnjujejo, da gre pri zimskih prekinitvah obnovitvenih del praktično izključno za tehnološke pogoje dela, saj je pri večini potrebna temperatura nad 5 stopinj Celzija, poleg tega pa je nujna nizka raven vlage. V Darsu tudi navajajo, da je pri delih na avtocestah vse povezano s postavitvijo delovnih zapor. Gradbišče ne more biti en teden ob ugodnem vremenu odprto, naslednji teden pa bi v primeru slabih vremenskih razmer delovne zapore umaknili z avtoceste.

V Darsu dodajajo še, da v zapori zimske službe s pluženjem skoraj ni mogoče izvajati, saj bi bila to izredna situacija. Zato se trudijo, da so vsa daljša dela končana do sredine novembra ali najpozneje v drugi polovici novembra.

Več sanacijskih del na viaduktu Ravbarkomanda

Na odseku Unec–Postojna potekajo dela na trasi v skladu s časovnim načrtom, z deli nekoliko zamujajo, ker je bilo treba na viaduktu Ravbarkomanda zaradi večje poškodovanosti objekta, kot je bilo predvideno, opraviti več sanacijskih del. V Darsu pojasnjujejo, da je potek del tako prilagojen, da bodo na cestišču vseeno končana in bo promet sproščen, s spodnje strani pa se bodo dela na podporni konstrukciji nadaljevala, dokler bo to omogočalo vreme. Nato pa se bodo nadaljevala spomladi.

Pri odseku A1 Unec–Postojna – pogodbena izvajalca v skupnem nastopu sta Kolektor CPG, d. d., Nova Gorica in CPK, d. d., Koper – gre za kompletno rekonstrukcijo najstarejšega odseka na avtocestnem omrežju v Sloveniji, skupaj z viaduktom Ravbarkomanda. Po obnovi bo cestišče na vsem odseku, z Ravbarkomando vred, širše. Vse to, poudarjajo v Darsu, za večjo prometno varnost in pretočnost prometa.

Že ob začetku del na Notranjskem smo v Delu napovedali, da bo letos obnovljen le viadukt Ravbarkomanda v smeri proti Primorski, tistega v smeri proti Ljubljani pa bodo obnavljali prihodnje leto. Trenutno po njem še teče promet dvosmerno, po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje.

Spomladi bodo nadaljevali tudi dela na odseku gorenjske avtoceste Hrušica–Lipce, kjer bodo uredili še (jeseniška) viadukta Podmežakla 1 in 2. Na Gorenjskem sta pogodbena izvajalca v skupnem nastopu Gorenjska gradbena družba, d. d., iz Kranja ter Strabag, d. o. o., iz Ljubljane.

Vipavska hitra cesta

Na odseku vipavske hitre ceste Ajdovščina–Selo, tudi tu sta bila pogodbena izvajalca v skupnem nastopu Kolektor CPG, d. d., Nova Gorica in CPK, d. d., Koper, je bilo po dokončanju del s standardiziranimi meritvami ugotovljeno, da je prišlo do nezadostne ravnosti obrabne plasti asfalta. Napaka je nastala pri izvedbi del, zato je zanjo odgovoren izvajalec, ki je septembra tudi na lastne stroške izvedel sanacijo pred dokončnim odprtjem za promet. Na Vipavskem so se dela nekoliko zavlekla tudi zato, ker so nastale težave pri dobavi dilatacije za viadukt, kjer smo v Sloveniji odvisni od nemških in švicarskih dobaviteljev.

Načrti za prihodnje leto

Poleg že omenjenih Ravbarkomande in gorenjskega odseka Hrušica–Lipce so v predlogu Darsovega poslovnega načrta za prihodnje leto predvideni tudi preplastitev približno šestkilometrskega odseka dolenjske avtoceste A2 Grosuplje–Ivančna Gorica proti Novemu mestu, preplastitev približno sedemkilometrskega avtocestnega odseka A2 Dobruška vas–Drnovo v obe smeri, nadaljevanje obnove približno osmih kilometrov vipavske hitre ceste H4 na odseku Vipava–Ajdovščina–Selo, preplastitev približno poldrugega kilometra vozišča gorenjske avtoceste A2 med Torovim in Vodicami na vozišču v smeri proti Ljubljani ter sam priključek Vodice v tej smeri, preplastitev vozišča na razcepu Nanos (A1/H4) ter na primorski avtocesti A1 in na priključku Logatec.

Trenutno se Dars pripravlja na več novih projektov, med katerimi so druga cev karavanškega predora, severni in južni del tretje razvojne osi ter nov priključek Dragomer med Brezovico in Vrhniko. Obenem načrtuje posamezne ukrepe za povečanje pretočnosti prometa na obstoječem avtocestnem omrežju, prednostno na ljubljanskem obroču, ki je v zadnjem času postal že močno preobremenjen.

Ograje knežjega mesta

Po koncu zime se bo začela tudi zamenjava znamenitih celjskih ograj. Konec septembra je bila namreč podpisana pogodba za 3,3 milijona evrov brez DDV z najugodnejšim ponudnikom – kar sta bila v skupnem nastopu Delta Bloc International GMBH in MABA GMBH. Pri celjskem »zidu« je bilo namreč ugotovljeno, da pri panelih enega proizvajalca od skupno šestih, katerih paneli so na tem odseku vgrajeni, ni dosežena zadostna izolativnost, kar bo odpravljeno. Trenutno imajo ograje vgrajene panele, ki imajo vsi zadostno absorpcijo, ustrezno izolativnost pa ima polovica vseh, druga polovica jih ima nekaj manjšo od predpisane; ti paneli so, pojasnjujejo v Darsu, vsi od enega proizvajalca.