Živeli Primorska in Nova Gorica!

»Svobodo so si Primorci z uporom izborili sami,« je poudaril slavnostni govornik Mitja Bervar.

Objavljeno
15. september 2017 23.18
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Nova Gorica – Simbolično se je uradno proslavljanje 70. obletnice vrnitve Primorske matični domovini in 70. obletnice začetka gradnje Nove Gorice danes začelo z brigadirsko akcijo rekreativnega zatočišča v bližnjem gozdu Panovec. Zvečer pa so ljudje napolnili Bevkov trg na lepi proslavi.

»Svobodo so si Primorci z uporom izborili sami,« je poudaril slavnostni govornik in predsednik državnega sveta Mitja Bervar.

Prireditev Glas svobode je bila uvertura v večerno dogajanje, ko so Goriški pihalni orkester, Združeni moški pevski zbori Goriške in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič opravili z zgodovino, ki je sicer z mejo ločila Slovence. »Bolečina ostaja, a zgodovina se ne sme ponoviti. Kot neodvisna država in suveren narod smo prvič sami odgovorni za svojo prihodnost. Tega se moramo zavedati ves čas, ko se srečujemo z vsakodnevnimi odločitvami doma in v odnosih do tujine,« je povedal Bervar in poudaril, da so se Primorci prvi v Evropi organizirali v ilegalne organizacije tigrovcev, komunistov, duhovnikov in liberalcev, da bi zrušili fašizem in se priključili matični domovini.

Pomembno pa je bilo, da je regija ostala v trdnem stiku z narodnostnim telesom zunaj meje: »Primorska je povezana v zavesti in kulturi ljudi v eno, na tej in drugi strani meje. Ljudi na obeh straneh bogatita skupna preteklost in upornost. Danes se od nekdaj enovit prostor Primorcev spet združuje v okviru skupnega evropskega prostora in dobiva svoj glas.«

Meja, ki je niso priznali

Priključitev Primorske matični domovini sovpada z nastankom Nove Gorice, ki jo je nekdanja država začela graditi, ko je postalo jasno, da bo Gorica ostala za italijansko mejo. Župan Matej Arčon mesto vidi kot plod volje, ki je na krilih zanosa in žuljavih rok brigadirjev celo presegla človeška pričakovanja. Največ simbolike pa je našel v protislovju nekdanje meje: »Nova Gorica je v primorski in slovenski zgodovini simbol preseganja meja. Čeprav je mesto nastalo prav zaradi meje, ki določa tudi njegovo identiteto, je nikoli ni zares priznalo. Ljudje iz celotne Goriške so jo že od nekdaj na vse mogoče načine presegali. Ne politika, ne birokracija, ne ideologije ne morejo ustaviti pristnih človeških stikov. Zato sta se ločeni Gorici s pomočjo modrih ljudi na obeh straneh meje že zdavnaj začeli povezovati in jo počasi odpravljali.«

Arčon Novi Gorici želi, da bi ohranila strpnost, podpirala znanje in ohranila kakovost življenja ter jo nadgradila z uporabo novih tehnologij. »Predvsem na področju elektromobilnosti in trajnostne mobilnosti. Želim ji, da bi ljudje v njej ohranili strpnost, svobodomislenost, odprtost in medsosesko prijateljstvo. Predstavljam si jo kot cvetočo turistično blagovno znamko, ki bi jo zaznamoval čezmejni značaj. Želim ji tudi, da bi bila še naprej zelena in slovela kot mesto v parku z bogato samopreskrbo iz njegovega zaledja.«