Tiskane izdaje
Ljubljana, Brežice, Nova Gorica − Letošnja pozeba je prišla le pet dni pred obletnico lanske, ki je po neuradnih ocenah v slovenskem sadjarstvu oklestila od 75 do 80 odstotkov pridelka. Kakšna škoda je nastala danes zjutraj, nam Boštjan Kozole, direktor največjega slovenskega sadjarja Evrosada in predsednik sekcije za sadjarstvo pri Zbornici kmetijsko živilskih podjetij v okviru GZS, danes še ni znal povedati. Znaki poškodb bodo namreč, kot je dejal, vidni šele čez dan, dva ali tri.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pravijo, da je po prvih grobih ocenah obseg morebitne škode vsaj tako velik, kot je bil ob tem času lani, saj so bile temperature tudi nižje. Po drugi strani pa so bil kmetje bolje pripravljeni na to in so poskušali po svojih močeh preprečiti večjo škodo, zato na KGZS upajo, da bo škoda kljub vsemu manjša.Po grobih ocenah je mraz prizadel celotno območje Slovenije. Malo bolje bo morda v višjih legah, predvsem na Gorenjskem in Koroškem, kjer je bila vegetacija še manj razvita in tako manj občutljiva za mraz, so sporočili. Ta je najbolj prizadel sadovnjake, vinograde in povrtnine. Prizadeti so tudi oljna ogrščica, ozimna žita, zgodnji krompir in solata.
KGZS vsem tistim, ki jim je pozeba prizadela pridelke, svetuje, naj ne hitijo in naj počakajo še kakšen dan, ko se bo videlo, kako je rastlinje reagiralo na pozebo. Takrat bo tudi znano, kateri ukrepi so najbolj ustrezni za omilitev škode.
Poenostavljeno enačenje ni možno
Čeprav obstaja upravičen sum, da je letošnji vdor hladnega zraka ponovno povzročil veliko škodo, poenostavljeno enačenje posledic lanske pozebe z letošnjimi ni možno. Lani so namreč temperature padle pod ledišče že pozno zvečer, letos, glede na podatke na spletni strani meteo.si, v nižinskih predelih od Bele krajine do Prekmurja po drugi uri zjutraj.
Vsaj v zahodnem delu države, kjer se je živo srebro lani spustilo pod minus 5 stopinj Celzija, je bilo letos tudi za stopinjo ali dve topleje, v Murski Soboti minus 4,2 stopinje in v Celju minus 4,5 stopinje Celzija. V Novem mestu je bila temperatura danes zjutraj podobna lanskim – nekaj čez dve pod ničlo, v Posavju oziroma Cerkljah ob Krki pa je bilo hladneje in so izmerili štiri stopnje Celzija pod lediščem. Vlaga v ozračju je bila manjša, sadovnjaki pa so v tem času bolj polni kot lanskega aprila.
Pozeba še hujša zaradi predhodno nizkih temperatur
Na širšem ljubljanskem območju je pozeba prizadela krompir, šparglje ter tudi solate in druge vrtnine pod folijo. Specialistka za zelenjadarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana Ana Ogorelec škodo pri špargljih ocenjuje na 10–15 odstotkov pridelka, podobno pri krompirju, za solato in druge vrtnine pa še ni mogoče podati natančnejše ocene.
Temperature v noči s četrtka na petek, ki so se v Ljubljani spustile na stopinjo pod ničlo, v Komendi, na Vrhniki in v Ivančni Gorici pa po poročilih tržnih pridelovalcev vrtnin tudi na minus šest stopinj Celzija, so zelenjavo bolj prizadele tudi zato, ker je bilo že prej daljše obdobje nizkih temperatur, ki je ohladilo tudi zemljo, kar je slabo za pridelovalce vrtnin, ki najpogosteje sejejo kulture pri tleh, je povedala Ana Ogorelec.
Solate, ki je na robovih porjavela, ne bo mogoče prodati
Pridelovalci špargljev, ki pridelka niso pobrali včeraj, bodo izgubili enotedenski pridelek, zatem pa bodo zrasli novi poganjki. Zaradi pozebe jih vendarle ne bo toliko, kot bi jih moralo biti, a pridelek vendarle bo.
Pridelovalci solate so imeli večje pridelke sicer pokrite s koprenami, ki temperaturo vzdržujejo za dve ali tri stopinje nad zunanjo, vendar so robovi solate v stiku s tkanino vseeno porjaveli, zaradi česar solata ni tržna. Ne preostane jim drugega, kakor da njivo skupaj s solato na njej preorjejo, pravi Ogorelčeva.
Zgodnji krompir ne bo tako zgoden
Tržni pridelovalci v tekmi, da bi čim prej ponudili lokalne pridelke, že aprila posejejo tudi vrtnine, ki niso odporne na pozebo, denimo zelje in rdečo peso. Nekateri pridelovalci so se s škodo na teh dveh posevkih, ki so jo zabeležili, že sprijaznili, in bodo njivo preorali in znova zasejali. Kolikšna je bila, se bo bolje videlo popoldne, ko bodo od pozebe prizadete rastline pod vplivom sonca ovenele. Obrasel se bo tudi krompir, če je nekoliko ožgan pri vrhu, vendar se pridelovalci z zgodnjim ne bodo mogli ponašati.
Na širšem ljubljanskem območju je po ocenah Ogorelčeve med sto in dvesto tržnih pridelovalcev zelenjave, ki prodajajo na mestnih tržnicah. Takšnih, ki jo dobavljajo trgovskim verigam oziroma grosistom, pa okoli petdeset.
Sadna drevesa spet prizadeta
Matjaž Maležič iz sadne drevesnice Studenec, ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana, je zgodaj zjutraj na stebelcih prašnikov opazil kristalčke, ki kažejo, da so brazde pestičev pomrznile. Nekaj ur pozneje je poročal, da so brazde že porjavele, v prerezanih plodovih pa se vidi črna plodnica, kar pomeni, da tudi ti niso preživeli pozebe.
Plodovi češenj so videti steklasti, junijska lepotica in druge sorte hrušk so prav tako prizadete, pri orehih je pozeblo listje pri tleh, zaradi česar bodo najverjetneje tudi cvetovi. »Mogoče se bodo plodiči, ki so bili najstarejši, izvlekli, tisti, ki so v cvetenju ali pa ga zaključujejo, pa so pozebli, povzema Malerič. Kolikšna bo škoda, bo mogoče natančneje oceniti v popoldanskih urah in jutri.
Sadno drevesnico ob Ljubljanici, kjer so temperature vedno za stopinjo ali dve nižje od uradnih temperatur za Ljubljano, ki jih Agencija RS za okolje meri na merilnem mestu za Bežigradom, je pozeba prizadela, a ne tako kot sadne nasade na Štajerskem in v Posavju, kjer so bile temperature tudi minus štiri in pet stopinj pod ničlo. Sadjarska sezona bo zopet katastrofalna, je črnogled Malerič.
Na Mariborskem proti pozebi z dimom
Vinogradniki in sadjarji na Mariborskem so se poskušali pred pozebo zaščititi na najrazličnejše načine. Nekateri so se lotili tudi kurjenja vlažnih bal sena, s čimer bi ustvarili nekakšno dimno zaveso, ki bi vsaj za kakšno stopinjo znižala temperaturo v zgodnjih jutranjih urah.
Foto Tadej Regent/Delo
Tako je bilo tudi na kmetiji Jamnik v Svečini, kjer so bale prižgali okoli pete ure zjutraj in tri ure dimili vinograd. Kot je dejal gospodar Ignac Jamnik, bodo rezultati vidni v prihodnjih dneh in tednih. O tem, da so nizke temperature povzročile precej veliko škodo, pa ni dvoma.
Pozeba je tudi ponekod v Pomurju povzročila precej škode. Najnižje jutranje temperature so bile od -1 do -5, najhuje je bilo v kotanjastih legah, največ škode pa so po sedaj vidnem in videnem utrpeli vinogradi in sadovnjaki, pravi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja. Najhuje je bilo v okolici Gornje Radgone in na obrobju Goričkega. Strokovnjaki še obiskujejo ogrožena območja in sestavljajo natančnejše ocene, škodo na poljščinah pa bo mogoče oceniti šele čez kakšen dan ali dva.
V kleti P&F Jeruzalem pravijo, da se je lanska aprilska pozeba v Ljutomersko-Ormoških goricah letos ponovila, žal v še hujši obliki. Med sortami sta bila najhuje prizadeta rumeni muškat in šipon. Nasadi letnika 2016 so pomrznili v celoti, nasadi letnika 2015 pa do 40 odstotkov. Pri rodnih nasadih je analiza do sedaj opravljena na šestih od devetih delovišč, kaže pa se 34-odstotna škoda.
V vinski kleti P&F Jeruzalem je po prvih ocenah je poškodovanih okoli 35 odstotkov vinogradov. Foto: P&J Jeruzalem
Direktor in glavni enolog kleti Mitja Herga po prvih nepopolnih podatkih ocenjuje, da je nastala škoda v vinogradih okrog 35 odstotkov, za primerjavo je lanska zmrzal povzročila 15 odstotkov škodo. To za klet pomeni izgubo okrog 1500 ton grozdja.
Na Ajdovskem rahel veter odpihnil mraz
Na Goriškem, kjer še zbirajo podatke o morebitni škodi po pozebi, je bila zjutraj temperatura dve stopinji Celzija pod lediščem, kar bo verjetno povzročilo nekaj škode v sadovnjakih na plodičih češenj, predvideva Anka Poženel z novogoriške enote kmetijsko gozdarske zbornice. Morebitno škodo na trtah še preverjajo. Na Ajdovskem je rahel veter preprečil pozebo.
»Škoda bo, vendar jo bomo lahko ocenili čez nekaj dni, ko se ponavadi šele pokažejo posledice,« je pojasnila Anka Poženel. Temperature so se na Tolminskem spustile do minus 7 stopinj Celzija, kar bo povzročilo škodo v visokodebelnih sadovnjakih, predvideva. Podobne posledice bodo verjetno še v Brkinih, na Postojnskem in Idrijskem. Na omenjenih območjih utegne biti tudi slaba bera zgodnjega krompirja.
Na intenzivno obdelovalnih površinah na Goriškem in Ajdovskem so bile temperature na srečo višje od pričakovanj. Nekaj škode utegnejo zabeležiti na nižjih ravneh v češnjevih sadovnjakih.
Na Gorenjskem za oceno o škodi še prezgodaj
V sadovnjaku Resje pri Radovljici bodo o obsegu poškodb na sadnem drevju in o posledicah pozebe izvedeli šele čez čas, najkasneje v prvi polovici junija letos, je dejala Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka. Sadno drevje na Gorenjskem je sicer ravno v obdobju cvetenja in je tako kot običajno kasnejše kot v drugih predelih Slovenije. Čeprav je cvetje na drevesih sicer rjavo, je za dokončno oceno o škodi še prezgodaj, je dejala Zupanova.
Židan: Strokovne službe pravočasno predlagale tehnološke ukrepe
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je danes v Gornji Radgoni dejal, da so glede pozebe ves čas v stiku s strokovnimi službami, ki so tokrat »zelo dobro, pravočasno, vnaprej predlagale tehnološke ukrepe vsem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo«.
»Marsikdo je ukrepom tudi sledil. Glede na lansko leto pa je verjetno več zavarovanih površin, ker smo dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij,« je med obiskom sejma Lov v Gornji Radgoni še povedal minister.
Tudi on je pojasnil, da bo celotna slika škode zaradi pozebe znana prihodnji teden. »Kakšne so poškodbe, bo znano v nekaj prihodnjih dneh, saj je to odvisno od več dejavnikov, tudi od vetra, od tega, v kateri fazi zrelosti oziroma germinativne sposobnosti so bile posamezne vrste rastlin, tako da moramo počakati na te ocene,« je dejal.
