Žled in lubadar naredila večmilijonsko škodo

Po žledolomu pred dvema letoma so eno najbolj gozdnatih občin pri nas napadli še lubadarji. Gozdni škodljivci so poleg ljubljanskega in blejskega območja najbolj prizadeli prav Postojno. Čeprav je natančno gospodarsko škodo za zdaj težko oceniti, so po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije v tamkajšnji občini v zadnjih dveh letih zaradi napadov lubadarja in žleda posekali 500.000 kubičnih metrov gozdov, kar znaša deset milijonov evrov. Razmere pojasnjuje župan občine Igor Marentič.

Kakšne so razmere po razširitvi lubadarja v gozdovih na vašem območju?

Stanje je alarmantno. Po žledu, ki je uničil več kot polovico naših gozdov, se je letos posledično pojavil še lubadar. Vreme drevesom trenutno ne prizanaša, ustreza pa ravno podlubnikom, ki so se v zadnjih mesecih po lanskih težavah še dodatno razširili v naših gozdovih.

Koliko s podlubniki okuženih smrek ste letos posekali v primerjavi s preteklimi leti?

Zaradi lubadarja smo letos dodatno posekali 127 kubičnih metrov poškodovanih gozdnih površin. Vendar smo jih največ posekali lani, ko smo zaradi ujme in škodljivcev običajno količino posekov povečali tudi do 450 odstotkov.

Lahko govorimo o ekološki katastrofi?

Vsekakor. Medtem ko se listnata drevesa obnavljajo, so poškodovani iglavci obsojeni na propad. Njihove površine napadejo lubadarji, ki tudi v tem trenutku uničujejo iglavce. V zadnjih 150 letih takšnega napada škodljivcev ni bilo.

Katere ukrepe ste na občini sprejeli za boj proti škodljivcu?

Natančno upoštevamo navodila Zavoda za gozdove Slovenije. Preventivno in kurativno sekamo ali zaščitimo tiste površine, ki jih odredijo. Za več pa so odgovorne inšpekcijske in druge službe, ki odrejajo tudi fizičnim lastnikom, kako morajo ravnati v gozdu.

So lastniki gozdov ob takšnih ekoloških katastrofah dovolj odzivni?

Lastniki so ali pa niso finančno dovolj zmožni za povečan obseg čiščenja. Njihove zmožnosti so neprimerljive z večjimi izvajalci, ki skrbijo za sečnjo. Tisti, ki si takšnih posegov ne morejo privoščiti, so določene dele gozdov pustili nedotaknjene in polne poškodovanega lesa zaradi lubadarja.

Kako boste zmanjševali obsežno širitev lubadarja v prihodnje poleg že omenjenega sodelovanja z zavodom?

Dokler ne posekamo tistega, kar kaže na poškodbe z lubadarjem, nismo naredili ničesar. Vse je treba nujno posekati, tudi če zgolj sumimo, da je drevesa napadel škodljivec. To pomeni, da bomo precej gozdov podrli in bomo nato morali ponovno pogozdovati. Letos smo s prostovoljci zasadili 11.000 sadik in pripravili teren zanamcem, ki bodo lahko uživali pomen gozda. A prihodnjih 27 let, dokler sadike ne zrastejo, bodo gozdovi takšni kot zdaj.

Zakaj so gozdovi za vašo občino še posebno pomembni?

Postojnčani smo od nekdaj živeli z njimi. Kamorkoli se obrnemo, smo v treh minutah tako rekoč med drevesi. Lesna industrija Javor je še pred leti zaposlovala več kot tisoč ljudi, občina pa je še vedno gozdarsko gospodarsko močna. Ravno zato si želimo, da se stanje v gozdovih izboljša.