Všeč so mi mesta, ki niso prevelika, in Ljubljana se mi zdi ravno pravšnja. Nikoli si ne bi želel živeti 
v velemestu.

Ljubljana – »Kaže, da bo vreme še naprej zelo zimsko, zato se bom držal domačega okolja. Čez dan si z ženo rada privoščiva daljši sprehod v naravi, zimski večeri pa so zelo primerni za druženje s prijatelji ali ogled dobrega filma,« nam je načrte za konec tedna zaupal znani meteorolog Branko Gregorčič.

Rojeni Ljubljančan je otroštvo preživel na Poljanah, »zrela leta« za Bežigradom, pred nekaj leti pa so se preselili na idilično obrobje mesta: »V Ljubljani mi je posebno ljub živilski trg, pa tudi sprehod ob Ljubljanici. Včasih smo z družino hodili v Tivoli hranit siničke, ki so nam jedle iz roke.« Težko bi izpostavil, kaj pogreša: »Všeč so mi mesta, ki niso prevelika. In Ljubljana se mi zdi ravno pravšnja. Nikoli si ne bi želel živeti v velemestu.«

Enemu od strokovnih napovedovalcev vremena z agencije za okolje, ki ga poznamo tudi z nacionalne televizije, se Ljubljana zdi najlepša ob močnem sneženju, ko »zavlada nekakšna mistična tišina, saj sneženje zaduši zvoke prometa«.

Za ljubljansko vreme velja stereotip, da je njegova največja značilnost megla: »Vsekakor je kotlinska lega res vzrok za razmeroma šibke vetrove in s tem povečano možnost temperaturne inverzije, ki je pogoj za nastanek megle. Spominjam se, da je bilo megle precej več v 60. in 70. letih, nato se je emisija kondenzacijskih jeder s širitvijo daljinskega ogrevanja toliko zmanjšala, da se je kakovost zraka v Ljubljani izboljšala in s tem tudi zmanjšala pogostost megle.«

O zmedenosti vremena po vsem svetu in ne več tolikšni določenosti letnih časov pri nas pa pravi, da je čar vremena ravno v tem, da je na dolgi rok nepredvidljivo: »Kljub velikemu napredku meteorološke znanosti so 'zanesljive' vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah še vedno časovno omejene na sedem ali osem dni. Letos je zima pritisnila šele konec januarja in očitno bo prva polovica februarja v Sloveniji tako zimska, kot ni bila vsaj že od leta 1991.«

Zakaj je v severni Avstriji in celo na Balkanu toliko snega, pri nas pa ne? »Razlog je v prevladujoči smeri vetra in vplivu orografije. Padavine nastajajo ob dviganju in ohlajanju zraka. To se lahko dogaja ob vremenskih frontah ali pa ob gorskih grebenih. Pri nas najpogosteje sneži, če se nam iznad Sredozemlja dovolj približa ciklonsko območje. Na začetku februarja so bili ti pogoji nekajkrat izpolnjeni, a zaradi zelo nizkih temperatur zraka ni zapadlo veliko snega. Zanimivo je bilo spremljati razlike v višini snežne odeje na majhnih razdaljah, kar je posledica našega razgibanega reliefa.«

Kdaj bo letos zares prišla pomlad? »Marca se ponavadi začne zgodnja pomlad, toda narava se zares prebudi in ozeleni šele aprila. Upal bi si trditi, da pomlad letos ne bo prehitevala.«