Znanje starejših naj se dopolnjuje, ohranja in prenaša

Ponekod imajo ministrstva za zadeve starejših, drugod so do starejših prijazna mesta ...

pon, 16.04.2018, 11:00

Aktivno staranje je sestavni del srebrne e-ekonomije.

Poudarjajo se pozitivne in negativne strani digitaliziranega sveta.

V Sloveniji ni organa, ki bi se ukvarjal z generacijsko problematiko.

Ljubljana – Narediti moramo vse, da tisto, kar starejši zmoremo in znamo, tudi nadgrajujemo in povezujemo. Pri tem smo, pravi dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze Maribor, pri nas nerodni, morda celo »žleht«, medtem ko imajo v nekaterih državah celo ministrstvo za starejše.

Za aktivno staranje je treba ljudem pomagati, da ostanejo odgovorni za svoje življenje čim dlje in po možnosti tudi prispevajo h gospodarstvu in družbi. Zato se je treba na aktivno staranje začeti pripravljati in usposabljati dovolj zgodaj. Ljudi je treba spodbujati, da se bodo čim bolj naučili uporabljati informacijsko tehnologijo in se tako čim bolj učinkovito e-vključevali v družbo, pravi dr. Jože Gričar. Takšno aktivno staranje je tudi sestavni del srebrne e-ekonomije. Na posvetu o e-vključevanju v aktivno staranje v Škofji Loki je Gričar dejal: »Narediti je treba vse, da se znanje, ki ga imajo starejši, ohranja, nadgrajuje in povezuje.«

Škofja Loka načrtuje program kakokvostnega staranja

V Škofji Loki se bodo še bolj ukvarjali s projekti kakovostnega staranja. V treh letih želijo doseči, da bo večina starejših od 55 let vešča uporabe interneta, je napovedal župan Miha Ješe. Za to že zdaj skrbijo številni izobraževalni programi, ki jih izvajajo različne izobraževalne institucije. Na Ljudski univerzi (LU) so e-izobraževanje začeli že pred četrt stoletja, in kot je povedala Petra Rozman, direktorica LU, se zanimanje za izobraževanje samo povečuje. Gotovo k temu pripomore tudi to, da so različni programi brezplačni ali sofinancirani. Na projekte se prijavljajo tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki jo v Škofji Loki vodi Borjana Koželj, saj tako poleg veščin utrjujejo tudi nova socialna omrežja; nekoč so začeli s tremi krožki, zdaj jih imajo 50. Vse to pripomore k temu, da ljudje lažje pridobijo temeljne poklicne ter različne IKT- in digitalne kompetence in se široko e-opismenjujejo. Tako se brišejo razlike med generacijami, preprečuje se izključenost starejših. Hkrati so tako lahko vse bolje ozaveščeni o pozitivnih straneh digitaliziranega sveta, a tudi o različnih možnih e-manipulacijah. Krepi se njihova informiranost in možnost biti aktiven državljan.

Številne aktivnosti omogočajo tudi v večgeneracijskih centrih znotraj ljudskih univerz: so brezplačne, njihov poudarek je na socialnem vključevanju, izobraževanju, medkulturnem in medgeneracijskem povezovanju. Med e-storitve, ki jih »brusijo« na teh tečajih, spadata tudi e-zemljiška knjiga in e-davčna napoved, je povedal Bojan Hajdinjak, predsednik Zveze ljudskih univerz Slovenije.

Mladi učijo starejše e-veščin, starejši z njimi vrtnarijo

Zanimiva je praksa škofjeloške gimnazije; njeni dijaki sodelujejo pri e-izobraževanju starejših kot prostovoljci in tako tudi v programu Mepi, ki najboljše nagrajuje, je razlagala Alenka Kolenc Krajnik. Podobne izkušnje imajo na Zavodu O, zavodu škofjeloške mladine ali v programu PUM: mlajši učijo starejše e-veščin, starejši z njimi vrtnarijo. Zelo pomembno je prav medgeneracijsko sodelovanje, je poudarila Apolonija Kandus z zavoda. Šolski center Škofja Loka je razvil različne tehnične module za tretje življenjsko obdobje, prek katerih lahko starejši s pomočjo računalnika načrtujejo, modelirajo, se naučijo 3D-tiskanja in skeniranja, se spoznajo z e-energetskim upravljanjem svojih domov, je našteval Alojz Kokalj iz centra. S »ponudbami« za starejše se je predstavilo tudi Društvo narava zdravje, potem družba E-soft ... Tudi na ZRC SAZU razvijajo projekt o vlogi srebrne generacije v kulturni dediščini in humanistiki, je povedal dr. Gregor Pobežin, in konkretne projekte omrežij sodelujočih na Fakulteti za zdravstvene znanosti na Univerzi na Primorskem, ki jih je predstavil dr. Boštjan Žvanut.


Ministrstvo za zadeve starejših

Če govorimo o srebrni ekonomiji, to ni nekaj, kar bo prišlo samo od sebe, nad temi projekti je treba bedeti, poudarja profesor Gričar. V ZDA se s tovrstnim e-izobraževanjem ukvarjajo že tri desetletja. Martina Uvodić iz Omrežja slovenskih e-seniorjev je predstavila paleto mednarodnih deklaracij: od WHO 2002 do lizbonske deklaracije 2017, saj se mnoge od njih ukvarjajo s tem, kako naj starejši odpravijo digitalne razlike. Tudi Maks Vreča, nekdanji vodja sektorja informatike v banki, ki je predstavil številne mednarodne in domače portale za starejše, je dejal, da bi se lahko zgledovali po primerih po svetu, kjer so zasnovali portale, prek katerih so omogočili dostop do državnih storitev in drugega, kar je namenjeno starejšim. Ponekod imajo medresorske odbore za starejše, ki tudi razpolagajo s sredstvi in z močjo, da se nekaj tudi lahko naredi. V Kanadi in nekaterih njenih provincah imajo ministrstvo za zadeve starejših, v Švici imajo mesta strategije staranja, znana so mesta, ki so do starejših prijazna, v Nemčiji imajo posebne nagrade za spodbujanje e-vključevanja starejših, podobno je v Avstriji, je našteval Vreča. 

V Sloveniji še ni organa, ki bi se celovito ukvarjal z generacijsko problematiko. A morda se le premika. Lani smo dobili strategijo dolgožive družbe, marca letos se je sestavil svet za aktivno staranje, je povedal Aleš Kenda z ministrstva za delo, toda akcijski načrti za uresničitev strategije so še v fazi izzivov.

Za aktivno staranje

Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor 
Univerze Maribor

Pogosto se reče, da starejši odžirajo delovna mesta mlajšim in je treba narediti prostor mlajšim, toda tudi nekatere raziskave so dokazale, da so države, ki so uredile različne oblike mentorstva in nov način zaposlovanja starejših, uspešnejše kot tiste, ki zaprejo vrata ljudem, ko se upokojijo. Če govorimo o srebrni ekonomiji, se moramo zavedati, da to ne bo prišlo samo od sebe.


Dr. Jože Gričar

Petra Rozman, direktorica Ljudske univerze Škofja Loka

E-izobraževanje postaja prioriteta naše družbe, saj smo vse bolj digitalizirani. Odrasli, ki tega znanja nimajo, so lahko bolj marginalizirani. V strateških dokumentih pogosto zasledimo, koliko starejših imamo, a ne vem, ali se zavedamo, kakšen zaklad znanj je pri njih, ki pa se z odhodom v pokoj ali njihovim nevključevanjem v družbo izgubi. Zato je potrebno, da se znanje starejših in mladih srečuje in posreduje.


Petra Rozman

Miha Ješe 

župan škofjeloške 
občine

Posvet e-vključevanje starejših je pionirske narave. V Škofji Loki sodelujemo z e-opismenjevanjem starejših, z e-seniorji, s tem srečanjem pa želimo prizadevanja za aktivno staranje spremeniti v razpoznavno temo, ki naj bi se razvila v projekt in, upam, tudi v mednarodno srečanje. Zavedanja o potrebi aktivnega staranja je v Evropi premalo, v Sloveniji pa sploh.


Miha Ješe

Prijavi sovražni govor