Zobozdravniki hočejo biti samostojni

Ločitev: Zobozdravniki ne želijo biti pod okriljem zdravniške zbornice. Radi bi svojo organizacijo ali več avtonomije.
Objavljeno
14. junij 2018 06.00
Posodobljeno
14. junij 2018 10.05
Pot do samostojne zobozdravniške zbornice bo še dolga. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije bodo danes odločali o možni odcepitvi zobozdravnikov od zbornice. Če bo zamisel dobila podporo, bi se lahko člani zbornice o samostojnosti zobozdravnikov izrekli že na referendumu jeseni. Anketi o tej temi kažeta na veliko željo po samostojnosti, posamezni zobozdravniki pa ji niso najbolj naklonjeni.

Ideje o odcepitvi so zorele več let. Najbolj aktualne so bile leta 2011, ko je zbornico vodila Gordana Kalan Živčec. Tedaj so že potekali dogovori s politiko o spremembi zakonodaje, ki bi zobozdravnikom omogočila samostojnost, a do sprememb zaradi padca vlade ni prišlo. Sabina Markoli, nekdanja predsednica odbora za zobozdravstvo na zbornici, se v glasilu Isis spominja, da Kalan Živčečevi njihove ideje o avtonomiji in samostojnosti niso bile blizu. In ji še vedno niso. »Če mi kdorkoli od pobudnikov za samostojno zobozdravniško zbornico zna našteti samo tri resne cilje za izboljšanje položaja zobozdravnikov v Sloveniji, ki jih bo lažje doseči in realizirati s samostojno zobozdravniško zbornico, bi to vedno podprla,« pravi nekdanja predsednica. Dodaja, da zobozdravniki vsa leta poudarjajo le splošne argumente v smislu, da so samostojno organizirani tudi drugod in da v obstoječem sistemu niso slišani. Gordana Kalan Živčec meni, da so to le izgovori za osebne, predvsem finančne in položajne interese.

image
Gordana Kalan Živčec FOTO: Jure Eržen/Delo


V njenem mandatu so izvedli stroškovno analizo prihodkov in odhodkov. Pokazala je, da zobozdravniki prispevajo delež iz članarin, ki ne pokriva potreb zobozdravnikov. »Ali to potem pomeni, da bo imela samostojna zobozdravniška zbornica višjo članarino za isti obseg storitev? Ali bodo zmanjšali obseg delovanja? Račun se preprosto ne izide,« je jasna nekdanja predsednica. Zobozdravniki prispevajo v zbornico 18 odstotkov prihodkov oziroma 525.496 evrov iz članarin.

Tudi zobozdravnik Klemen Garbajs ideji o odcepitvi ni najbolj naklonjen. Poudarja, da zadevo sicer premalo pozna, a po njegovi laični presoji bodo njihovi interesi bolje zastopani v okviru sedanje zbornice, ki je večja in ima zato večjo pogajalsko moč, kot bi jo imeli, če bi šli na svoje. Po njegovem bi bilo treba več skrbi posvetiti temu, da bi imeli zobozdravniki v okviru obstoječe zbornice več avtonomije.
 

Tuje izkušnje


V Avstriji so se zobozdravniki od zdravnikov ločili leta 2006. Je od tedaj za njihove pravice, izpopolnjevanja in vse drugo bolje poskrbljeno? Jörg Krainhöfner, predsednik avstrijske zobozdravniške zbornice, pravi, da je nedvomno bolje to, da imajo zdaj neposreden dostop do politike, ministrstev in drugih organov odločanja, prej pa so morali interese zobozdravnikov zagovarjati prek zdravniškega združenja. Druga prednost je, da lahko odločajo o notranjih zadevah, ne da bi to vplivalo na zdravnike.
Medtem ko so v slovenski zbornici kadrovsko in prostorsko utesnjeni – imajo le eno sobo in eno tajnico – lahko v avstrijski zobozdravniški zbornici zaposlijo osebe, ki zastopajo njihove interese. To si tudi lažje privoščijo, saj ima njihova zbornica 3025 več članov, kot bi jih imela naša.

Ob tem je treba vedeti še, da kar 85 odstotkov avstrijskih zobozdravnikov deluje samostojno, medtem ko je samozaposlenih zdravnikov zgolj 40 odstotkov. Še eden izmed ključnih vzrokov za odcepitev so bili torej različni interesi.

1958 zobozdravnikov je članov slovenske zdravniške zbornice.
4800 članov ima hrvaška zobozdravniška zbornica.
5010 članov ima avstrijska zobozdravniška zbornica.

 

Velike želje


Po besedah predsednice zbornice Zdenke Čebašek Travnik želijo zobozdravniki z izločitvijo postati samostojni nosilci javnih pooblastil. Samostojno želijo sodelovati v pogajanjih z ZZZS, kjer bi nastopili z lastno strategijo. Prav tako si želijo, da bi samostojno sodelovali pri pripravi zakonodaje, čeprav so doslej lahko sodelovali v okviru zbornice, ki je upoštevala tudi njihove predloge. In o samostojnosti pri upravljanju s svojimi sredstvi: »Pri tem je treba povedati, da doslej ni bil zavrnjen noben projekt, ki so ga predlagali, in tudi niso bile postavljene nobene finančne omejitve,« našteva Čebašek Travnikova.

Podpredsedniško mesto v zbornici zaseda zobozdravnik Krunoslav Pavlović, imajo člana nadzornega odbora in 15-članski odbor za zobozdravstvo, svoje komisije za zasebno dejavnost, strokovna vprašanja in za podiplomsko usposabljanje, po enega člana v odborih za osnovno zdravstvo, v odboru za zasebno dejavnost, v odboru za pravno-etična in socialno-ekonomska vprašanja. »Za še večjo avtonomijo znotraj zbornice bi bilo treba spremeniti statut in določiti, katera so tista področja, na katerih menijo, da je njihova avtonomija prešibka,« pravi predsednica zbornice.

image
Predsednica zbornice Zdenka Čebašek Travnik FOTO: Blaž Samec/Delo


In morda bo najprej narejen prav korak k večji avtonomiji, saj je pot do samostojne zbornice dolgotrajna in povezana s sprejetjem dopolnil v zakonu o zdravniški službi.