Zoisove štipendije: Zdijo se jim prenizke

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je za lansko šolsko leto prejel manj kot 500 pritožb vlagateljev, ki so uveljavljali pravico do Zoisove štipendije, letos pa več kot dvakrat toliko. Dijaki oziroma študenti so se pritoževali zlasti zaradi nedodeljenega posameznega dodatka ali višine osnovne štipendije oziroma posameznega dodatka, kar je predvsem posledica k varčevanju usmerjenih sprememb zakonodaje.

Na Skladu RS za razvoj kadrov in štipendije so konec lanskega leta prejeli 15.500 vlog za pridobitev Zoisove štipendije, večinoma od dijakov, približno četrtino pa od študentov, ki uveljavljajo pravico do prejemanja štipendije bodisi zaradi izjemnih dosežkov, uspeha, zlate mature, bodisi zaradi uvrstitve med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji. Dokončnih podatkov za letošnje šolsko leto še ni, trenutno število Zoisovih štipendistov – 10.469 – pa je primerljivo s tistim iz leta 2011, k čemur je treba prišteti še nekaj manj kot tisoč prejemnikov, ki jim je štipendijo pred letom 2008 podelil zavod za zaposlovanje in jo bodo pri njem prejemali vse do zaključka trenutnega izobraževalnega programa.

Nekaj primerov pa še vedno ni rešenih, saj je sklad od konca leta, ko je začel izdajati odločbe o (ne)pridobljenih Zoisovih štipendijah, prejel kar 1063 pritožb (lani le 475). »Večina pritožb, okoli dve tretjini, je bila vložena zoper tako imenovano pozitivno odločbo, kar pomeni, da so vlagatelji pridobili pravico do prejemanja štipendije, so se pa pritožili zaradi njene višine, na primer zaradi nedodeljenega posameznega dodatka ali višine osnovne štipendije oziroma posameznega dodatka,« je pojasnila Darinka Trček z oddelka za štipendije na skladu za razvoj kadrov in štipendije. Doslej so ugodili 92 pritožnikom, 913 pritožb pa odstopili v presojo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). »Sklad namreč lahko o pritožbi odloči le, če ji ugodi. Ker pa stranke v pritožbah navajajo tudi pritožbene razloge, ki jim sklad ne more ugoditi, takšne zadeve odstopimo MDDSZ, drugostopenjskemu organu za te primere,« je povedala Trčkova.

Le še subvencionirani prevoz

Na ministrstvu so, podobno kot na skladu, potrdili, da se večina, približno 80 odstotkov pritožb nanaša na upravičenost do dodatka za bivanje. Lani je bilo namreč, z namenom varčevanja, sprejetih kar nekaj zakonskih sprememb, katerih posledica je večinoma zmanjšana višina štipendije. Osnovna, brez dodatkov, sicer znaša za dijaka 66,05 evra in za študenta 101,78 evra (oziroma 132,10 evra za dijaka in 203,56 evra za študenta, če se izobražujeta v tujini). K osnovni štipendiji pa se lahko dodelijo dodatki za vrsto in področje izobraževanja (30,31 evra), za učni oziroma študijski uspeh (20,56 evra za dijake s povprečno oceno od 4,10 do 4,49 oziroma za študente s povprečno oceno od 8,50 do 8,99 in 37,90 evra za dijake s povprečno oceno 4,50 ali več in za študente s povprečno oceno 9,00 ali več).

V letošnjem letu so poleg tega dosedanji dodatek k Zoisovi štipendiji za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča za prevoz nadomestile subvencionirane vozovnice za dijake in študentem s čimer se subvencioniranje prevozov dijakov in študentov v celoti prenese na ministrstvo, pristojno za promet. Zoisovi štipendisti od vključno šolskega oziroma študijskega leta 2012/2013 torej ne bodo več prejemali dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča za prevoz, bodo pa pod pogoji iz ZPCP-2 upravičeni do nakupa subvencionirane vozovnice.

Do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča za bivanje (85,53 evra) bodo sicer Zoisovi štipendisti še vedno upravičeni, pri čemer morajo izkazati urejeno prebivanje v kraju izobraževanja. Ti štipendisti bodo upravičeni tudi do nakupa največ desetih subvencioniranih vozovnic mesečno.

Eno, ali drugo, ali pa nobene

Precej razburjenja je povzročil tudi zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je junija lani odpravil dodatek k Zoisovi štipendiji glede na dohodek v družini štipendista. Za mladoletne Zoisove štipendiste je zato po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) mogoče uveljavljanje otroških dodatkov, medtem ko imajo polnoletni dijaki in študenti možnost uveljavljati državno štipendijo (osnovna znaša od 70 do 190 evrov). Vendar se morajo tisti, ki že prejemajo Zoisovo štipendijo, pred uveljavljanjem državne štipendije pravici do Zoisove odpovedati (in obratno). In če se odpovedo eni ali drugi, se zanjo za isti program oziroma isto raven izobraževanja ne bodo več mogli potegovati. Še več: če tak kandidat z vlogo za drugo štipendijo ne bo uspešen, bo lahko ostal brez obeh štipendij.

Zdi se, da so zakonodajalci kar dobro nastavili birokratsko zanko, zaradi katere bo zagotovo treba izplačati kakšno štipendijo manj: ne le da so morali na primer študenti za šolsko leto 2012/2013 za pridobitev pravice do Zoisove štipendije zadostiti res visokim kriterijem – povprečna ocena najmanj 9,72 ali uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji, pri čemer mora biti razmerje med prosilčevo povprečno oceno in povprečno oceno generacije najmanj 1,26 –, uvedenih je tudi nekaj ovir, zaradi katerih lahko vlagatelj ostane povsem praznih rok.

Vlagatelji, ki so vložili vlogo za pridobitev različnih štipendij, od katerih bo vsaj ena državna, so namreč tvegali zavrnitev svoje vloge za druge štipendije, če bi bilo o državni štipendiji odločeno najprej, saj zaradi tega ne bi izpolnjevali pogoja, da ne prejemajo druge štipendije. S spremembo ZUPJS na podlagi Zujfa namreč odpoved pravici do državne štipendije začne veljati že prvi dan naslednjega meseca po vložitvi odpovedi, kar pomeni, da dosedanje možnosti odpovedi državni štipendiji »za nazaj«, to je s prvim dnem šolskega oziroma študijskega leta, ni več.